Peter Petrovčič

14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Politika

Dobre novice iz Strasbourga? Za koga?

Čeprav se zdi, da so izbrisani pred evropskim sodiščem dosegli novo veliko zmago, bo agonija s popravo krivic trajala še leta

Skupina izbrisanih pred evropskim sodiščem za človekove pravice

Skupina izbrisanih pred evropskim sodiščem za človekove pravice
© Borut Krajnc

Šestim izbrisanim, ki jim je evropsko sodišče za človekove pravice pred leti prisodilo skupaj 120 tisoč evrov odškodnine za duševne bolečine zaradi izbrisa, je to sodišče zdaj prisodilo skupaj še 240 tisoč evrov odškodnine za gmotno, torej praktično škodo. Nova zmaga izbrisanih, kot trdijo v nevladnih organizacijah? Prva zmaga za državo, kot so se pohvalili na ministrstvu za notranje zadeve? Kdo so zmagovalci in kdo poraženci v posamezni etapi v procesu poprave krivic, pa je vsako leto, ki mine brez dejanske poprave krivic, manj pomembno.

Iz zadnje sodne odločbe po mnenju ministrstva za notranje zadeve izhaja, da so evropski sodniki odškodninsko shemo, ki jo je pripravil Virant in predvideva izplačilo pavšala za združeno materialno in nematerialno škodo, priznali kot izjemoma dopustno. In da so evropski sodniki načeloma prikimali tudi višini pavšalnega zneska 50 evrov na dan trajanja izbrisa. Amnesty international, Mirovni inštitut in Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov pa opozarjajo na preveliko razliko med skupno višino odškodnin za materialno in nematerialno škodo, ki jo je šestim tožnikom prisodilo evropsko sodišče, in precej nižjimi odškodninami, ki jih je izbrisanim sicer pripravljena izplačati država. Dolgoletni pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic opozarja, da je evropsko sodišče postavilo nove, še višje standarde za popravo krivic in Svet Evrope pozvalo k ponovni preučitvi ustreznosti Virantove odškodninske sheme, ki predvideva v povprečju šestkrat nižje odškodnine.

Dokler ne bo jasno, ali je odškodninska shema dejansko ustrezna, evropsko sodišče ne bo več odločalo o problematiki izbrisanih. Preostalih okoli tisoč odprtih tožb izbrisanih je do nadaljnjega zamrznilo. Zdaj je spet na potezi slovenska vlada, začenja se skorajda nov krog. Četudi Virantu uspe od pristojnih v Evropi dobiti dovoljenje za izvedbo odškodninske sheme, bo ta trajala več let. Ko bo to izpeljano, pa bo, glede na odpor proti shemi med izbrisanimi, k odločanju spet poklicano evropsko sodišče za človekove pravice. Izbrisani poleg tega pred domačim ustavnim sodiščem izpodbijajo ustreznost omejitve višine odškodnin, ki jo predvideva Virantova shema. Čeprav se to, glede na sestavo ustavnega sodišča zdi malo verjetno, bi ustavno sodišče z ugoditvijo izbrisanim samo zavrtelo nov krog postopkov pred evropskim sodiščem, kot ga je z legendarno odločbo o nezakonitosti izbrisa pred 15 leti.

Vsekakor se dokončna rešitev vprašanja izbrisanih, kakršna koli že bo, tudi po 22 letih še vedno zdi zelo oddaljena. Kdo s tem izgublja, pa je verjetno jasno, država gotovo ne. Nobena odškodnina ne more odpraviti kršitev človekovih pravic, še posebej ne, če je izplačana po dveh, treh ali več desetletjih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.