14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Kako daleč smo od natisljivih človeških organov?
Preboj se mora najprej zgoditi v bioinženirstvu, a omogoči ga lahko prav tehnologija 3D-tiskanja celic.
Prvi korak proti natisljivim človeškim organom je leta 2006 naredil ameriški znanstvenik Vladimir Mironov, ki je s kolegi proučeval možnost tiskanja ledvice s 3D-tiskalnikom. Pet let za tem je raziskovalcem z Univerze Wake Forest uspelo natisniti prvo ledvico, ki je bila pravi enaka po ledvičnih celicah in obliki, a ni opravljala ledvičnih funkcij. Že oktobra 2013 pa je kalifornijskemu podjetju Organovo s 3D-tiskanjem celic uspelo sicer zelo drobno, a delujoče ledvično tkivo pri življenju ohraniti več kot 40 dni. Pred raziskovalci, ki se trudijo s 3D-tiskom umetno ustvariti delujoče človeške organe, je zdaj naslednji izziv – ugotoviti morajo, kako poleg celic natisniti tudi ožilje, ki bi celice ohranjalo pri življenju. »3D-tiskalnik ima pri gradnji drevesastih žilnih struktur največji potencial,« potrdi strojnik Igor Drstvenšek, ki je sicer tudi organizator konference o dodajalnih tehnologijah iCat, na kateri predavajo največje avtoritete 3D-tiska. Leta 2010, denimo, tudi omenjeni Mironov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Krasni novi svet 3D-tiska
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.