Borut Mekina

28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Politika

70 milijonov evrov proti ministrici

Kako deluje lobi zdravstvenih zavarovalnic, ki je ta teden zrušil ministrico, ker je napovedala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Odhajajoča ministrica Alenka Trop Skaza je naključna žrtev. Podobne afere bodo doletele tudi njenega naslednika, če bo predlagal krčenje zasebništva v zdravstvu.

Odhajajoča ministrica Alenka Trop Skaza je naključna žrtev. Podobne afere bodo doletele tudi njenega naslednika, če bo predlagal krčenje zasebništva v zdravstvu.
© Borut Krajnc

V ponedeljek, 17. marca, je zdravstvena ministrica na tiskovni konferenci predstavila svoj program dela. O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je na parlamentarnem zaslišanju govorila le na načelni ravni, tokrat pa je bila jasna: dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo ukinjeno. A nasprotna stran je že delovala. Na dan njene tiskovne konference je zavarovalnica AS (Adriatic Slovenica) v tedniku Reporter objavila dvostranski oglas, v katerem je izvršni direktor Ivan Gracar poudaril, da »brez zasebnih sredstev ne bo mogoče ohraniti stabilnega sistema in obsega zdravstvenih pravic«.

Tri dni kasneje, 20. marca, je časnik Finance v sodelovanju in pod sponzorstvom zavarovalnice Vzajemna organiziral okroglo mizo, na kateri so zavarovalničarji, predstavniki zdravnikov in gospodarstva napadli ministričino idejo o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Tisti dan so v Financah, v katerih Vzajemna oglašuje vsak teden, objavili že 15. članek v mesecu dni o domnevno koruptivni ministrici. Čez pet dni je ministrica odstopila.

Zakaj je odstopila? V časniku Finance, ki ga je redno povzemala tudi RTV Slovenija, so ministrici očitali, da ji je farmacevtska družba GlaxoSmithKline (GSK) v zadnjih štirih letih plačala okrog 15 tisoč evrov za predavanja, članke in intervjuje. Še 5600 evrov naj bi GSK doniral Društvu za boj proti nalezljivim boleznim, ki mu Skazova predseduje. Konflikt interesov naj bi nastal, ker je Skazova kot mnogi drugi zdravniki zagovornica cepljenja, GSK pa med svojimi 300 proizvodi prodaja tudi cepiva. O tem so v Financah pisali v šestih člankih. Poleg tega so ministrici še v petih člankih očitali potencialni konflikt interesov pri poslovanju podjetja Klima Ptuj, ki je v lasti njenega moža. A podjetje njenega moža, Smiljana Tropa, s katerim se je poročila pred osmimi leti, je poslovalo predvsem z mariborsko univerzo. Na področju zdrav-

stvenega sektorja je v zadnjih desetih letih sklenilo le en večji posel, ki je pomenil 8,6 odstotka vsega prometa z državo v teh letih. Ta posel iz leta 2012 pomeni 3,3 odstotka vseh prihodkov podjetja Klima Ptuj v zadnjih desetih letih. A kdor je bral časopisne naslove v teh dneh, je dobil vtis, da je za to podjetje poslovanje z državo, in še zlasti z ministrstvom za zdravje, ključno.

Če koalicija z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja misli resno, potem lahko to stori že zdaj, brez še ene »Alenke Trop Skaza«.

Če koalicija z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja misli resno, potem lahko to stori že zdaj, brez še ene »Alenke Trop Skaza«.
© Borut Krajnc

Odstopljeni ministrici lahko očitamo, da je na sporen način zaslužila 5000 evrov na leto. Lahko ji očitamo tudi, da je ravnala neodgovorno, ko je sprejela položaj. A dejstvo je, da je z napovedjo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja proti sebi obrnila družbe, ki vsako leto iz zdravstvenega sistema za svoje delovanje posrkajo kar 68 milijonov evrov. Toliko namreč znaša razlika med vplačanimi premijami dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dejanskimi izplačili za nakup zdravil in zdravstvenih storitev. 68 milijonov evrov je znesek, ki bi ga tri zasebne zavarovalnic, Vzajemna, Triglav in zavarovalnica AS, izgubile v primeru ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Na to je ministrica opozorila tudi v svoji odstopni izjavi. Zapisala je, da je bila že ob nastopu svoje funkcije opozorjena, »da se v zvezi z napovedano spremembo zdravstvenega zavarovanja veliko dogaja v ozadju in da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odnesla še vsakega ministra. ’Ukineš ga lahko samo, če boš zavarovalnicam kaj ponudila’«.

Z napovedjo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ministrica proti sebi obrnila družbe, ki vsako leto iz zdravstvenega sistema posrkajo 68 milijonov evrov.

Bivši minister Tomaž Gantar, ki je pri zdravstveni reformi tesno sodeloval s tremi zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami in ki je tej industriji kljub enormnim dobičkom želel lani podariti še dodatnih 31 milijonov evrov, je odšel kot heroj, ki ni več zmogel pritiska lobijev. Alenka Trop Skaza, ki je napovedala ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pa kot »Ministrica, ki je družino postavila pred državo«, če citiramo naslov v Delu.

Kljub konsenzu stroke dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo ob uvedbi leta 1992 mišljeno zgolj kot začasni ukrep, doslej ni zmogel ukiniti še noben minister. »Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo teh zavarovalnic, ni veliko. Ocenjujem, da jih je okoli 4,5 milijona. Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil,« nam je pred časom dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin. Ta denar omenjene družbe, kot kažejo mnogi že znani primeri, porabljajo za varovanje svojih interesov, med drugim v obliki oglaševanja, precenjenih plačil nekaterim ekonomistom, za lobiranje in za utišanje upokojenskih združenj ter sindikatov.

Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev, se je uprla Vzajemni. Vzajemna ji je nato ponudila 50 tisoč evrov vredno pogodbo, v kateri pa je bilo tudi določilo o prepovedi javnih izjav v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem oziroma izjav, ki bi škodovali interesom Vzajemne. Kožuhova je podpis zavrnila.

Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev, se je uprla Vzajemni. Vzajemna ji je nato ponudila 50 tisoč evrov vredno pogodbo, v kateri pa je bilo tudi določilo o prepovedi javnih izjav v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem oziroma izjav, ki bi škodovali interesom Vzajemne. Kožuhova je podpis zavrnila.
© Borut Krajnc

Način, na katerega zasebne zdravstvene zavarovalnice iz javne razprave o reformi zdravstva izključijo celotno interesno skupino, kaže zadnjih primer Zveze društev upokojencev (ZDUS). Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je članica skupščine Vzajemne, pred časom pa je bila tudi članica nadzornega sveta Vzajemne. Potem ko je spoznala delovanje družbe, je postala ena izmed najglasnejših zagovornic ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pravi, da »Vzajemne in ostalih zasebnih zavarovalnic v tem sistemu ni mogoče normalno nadzorovati«. Pred približno dvema mesecema je od Vzajemne dobila ponudbo, vredno 50 tisoč evrov. Kožuhova nam je povedala, da je želela Vzajemna financirati njihov program Starejši za starejše. A v pogodbi, ki jo je Kožuhova kot predsednica Zveze društev upokojencev zavrnila, je bilo tudi določilo, po katerem sama v javnosti ne bi več smela dajati izjav v zvezi z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem oziroma izjav, ki bi škodovale interesom Vzajemne.

V podobno zanko so se ujeli tudi sindikati.

Prvi, ki je poskušal že leta 2003 reformirati sistem dopolnilnega zavarovanja, je bil zdravstveni minister Dušan Keber. Čeprav bi pri tej operaciji država privarčevala vsaj 50 milijonov evrov na leto in čeprav je bil Keber v tistem času podpredsednik vladajoče LDS, mu to ni uspelo. Prvič zato, pravi, ker so zavarovalnice tedaj na svojo stran dobile poslance. »Vpliv na njih je bil neposreden. Opazil sem, da so celo moji kolegi, poslanci LDS, nenadoma postali pametnejši od mene,« nam je dejal. Poleg tega pa se za njegove predloge – presenetljivo – tedaj niso zavzeli niti sindikati. Tako je, se spominja, ostal osamljen proti absurdnim trditvam delodajalcev, češ da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dejansko vodila k zviševanju drugih davkov in nižanju konkurenčnosti gospodarstva. Absurdnih zato, ker bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja znižala administrativne stroške, zaradi česar bi na koncu za zdravstvo plačevali manj.

Dvostranski oglas zavarovalnice Adriatic Slovenica, oblikovan kot članek, objavljen v Reporterju na dan, ko je zdravstvena ministrica uradno napovedala ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Dvostranski oglas zavarovalnice Adriatic Slovenica, oblikovan kot članek, objavljen v Reporterju na dan, ko je zdravstvena ministrica uradno napovedala ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Kebra občutek ni varal. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) so nam pojasnili, da so z Vzajemno leta 1992 sklenili pogodbo o sklepanju skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Na tej podlagi naj bi Vzajemni priskrbeli več kot 340 tisoč zavarovancev, za kar pa so v ZZZS dobili tudi provizijo. Po letu 2002 je bila ta pogodba nato spremenjena v eno sponzorsko in eno donatorsko pogodbo, so nam pojasnili, obe sta prenehali veljati leta 2010. Po naših informacijah je na ta način Vzajemna Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije plačala skupno okrog 1,6 milijona evrov. Ta denar naj bi bil, kot še pravijo v ZZZS, porabljen izključno za redno sindikalno dejavnost. A v ZZZS se v tem obdobju niso postavili v bran niti Kebru pri njegovem prvem poskusu ukinjanja dopolnilnega zavarovanja niti Dorijanu Marušiču pri drugem poskusu reforme sistema leta 2010. Minuli teden so se sicer svobodni sindikati priključili Koaliciji za javno zdravstvo, ki se zavzema za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Zgodba, ki smo jo videli pretekli teden, odstop ministrice za zdravje, se je v Sloveniji ponovila že tretjič. Potekala je po znanem scenariju. Minister sprva predlaga ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Nato se pojavijo pozivi strokovnjakov k premišljenim korakom. Sledijo strokovne analize, ki kažejo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v praksi ni izvedljiva, ker nima »učinkovitega in trajnostnega pozitivnega javnozdravstvenega učinka« in da bo odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila »velik pritisk na zmanjšanje košarice pravic in na trajno zvišanje prispevkov v obveznem zavarovanju«. Na vrsto pridejo pozivi gospodarske zbornice, da utegnemo z dodatno obremenitvijo dela z višjimi prispevki »v sedanjih razmerah ogroziti konkurenčnost slovenskega gospodarstva«. Medije preplavijo oglasi, bolnišnice pa dobrodelne akcije in donacije za nakup na primer inkubatorjev. Mnogi ekonomisti, sindikati in predstavniki interesnih skupin pa ob tem molčijo.

Kot pravi Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno varstvo, se vse vedno konča pri »na prvi pogled absurdni sliki, češ da so tri zavarovalnice za državo cenejše«. Iz Vzajemne so nam tokrat na naše vprašanje glede ministričinega predloga ukinitve dopolnilnega zavarovanja odgovorili, da se lahko zaradi tega generaciji delovno aktivnih kaj hitro zgodi, »da bo namesto sedanjih 27 evrov plačevala 50 ali več evrov mesečno. Morda ne v obliki dopolnilnega zavarovanja, temveč drugih oblik zbiranja zasebnih sredstev iz neto plač«. Iz zavarovalnice Adriatic Slovenica pa so nam odgovorili, da če bi želeli zbrati enak obseg sredstev in s tem ohraniti stabilnost financiranja zdravstvenih dejavnosti na sedanji ravni, »bi morala biti povprečna obremenitev zavezanca za dohodnino s to novo dajatvijo okoli 420 EUR na leto oziroma 35 EUR na mesec«.

Zasebno gor, javno dol
Koliko milijonov evrov presežka od naših vplačil na koncu leta ostane zasebnim in koliko javni zavarovalnici (2010-2012)?

Vir: Statistični zavarovalniški bilteni 2011–2012 in ZZZS. Pri zasebnih zavarovalnicah so na grafu prikazane razlike med bruto prejetimi premijami in bruto plačanimi odškodninami. Pri ZZZS pa, podobno, razlika med prihodki in odhodki.

Vir: Statistični zavarovalniški bilteni 2011–2012 in ZZZS. Pri zasebnih zavarovalnicah so na grafu prikazane razlike med bruto prejetimi premijami in bruto plačanimi odškodninami. Pri ZZZS pa, podobno, razlika med prihodki in odhodki.

A zasebne zavarovalnice niso edine, ki aktivno nasprotujejo krepitvi javnega zdravstva. Druga skupina, ki se je odkrito postavila na stran zasebnih zavarovalnic, so štiri zdravniška združenja. Ta so minuli mesec pripravila strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize. Tako kot si zasebne zavarovalnice pri reformi zdravstva prizadevajo za pritegnitev dodatnih, zasebnih sredstev, tudi zdravniki predlagajo povečanje zasebnega financiranja za okoli tretjino. Predlagajo liberalizacijo, preoblikovanje bolnišnic v javna podjetja, ki bi poslovala »fleksibilno«, in ustanovitev večjega števila zasebnih zavarovalnic, tudi takšnih iz tujine. Dušan Keber iz Solidarnosti, sedaj član Koalicije za ohranitev javnega zdravstva, ocenjuje, da je interes zdravnikov danes komplementaren interesom zasebnih zavarovalnic. »Zdravniki želijo krepiti razmere, v katerih postanejo zasebne storitve nujnost. Če imaš čakalne dobe, če omejiš košarico pravic iz obveznega zavarovanja ali če uvedeš več doplačil, se poveča tudi vloga zasebnih zdravnikov kot izvajalcev zdravstvenih storitev.«

Poleg zasebnih zavarovalnic in zdravniških združenj pa se tej ideji upira tudi finančni minister Uroš Čufer, desna roka Alenke Bratušek. Na finančnem ministrstvu napovedane zdravstvene reforme uradno še ne komentirajo. Je pa lani julija Čufer na posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju že omenil, da se v Sloveniji pogovarjamo zgolj o privatizaciji podjetij, ne pa o privatizaciji zdravstva. Izrazil je upanje, da bomo po privatizaciji podjetij odpravili strah pred trgom in liberalizacijo »in se bomo enkrat, v roku dveh let, lahko pogovarjali tudi o privatizaciji storitev, ki jih za zdaj ponuja javni sektor, pa še ne delujejo pod privatnim pravom ... Mislim o zdravstvu, mislim o šolstvu …« je dejal.

Minister Gantar, ki je delal za interese zasebnih zavarovalnic, je odšel kot heroj. Ministrica Trop Skazova, ki je napovedala njihovo ukinitev, pa bi naj ravnala neodgovorno.

Premierka Alenka Bratušek je ta teden odstop zdravstvene ministrice komentirala z besedami, da postajajo v naši družbi predvsem mediji »zelo nestrpni in pri blatenju oseb, ki želijo nekaj spremeniti na bolje, meje obračunavanja spuščamo iz dneva v dan«. Po njenem naj bi Alenka Trop Skaza postala tarča vsakodnevnih, nesorazmernih napadov, kljub temu da ni sprejela ali podpisala nobene sporne odločitve. Toda Alenka Trop Skaza ni postala tarča medijev zaradi sebe, ampak zato, ker je napovedala tiste ukrepe, o katerih se je novembra lani poenotila skoraj vsa koalicija, z izjemo Državljanske liste. Stranke SD, PS in DeSUS so tedaj podprle zdravstveno reformo, po kateri bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinili, s tem znižali administrativne stroške, ki jih imajo sedaj zasebne zavarovalnice, in uvedli nov prispevek, ki bi bil odvisen od posameznikovih prihodkov. A kako resno se je Alenka Bratušek pravzaprav lotila te domnevno nove prioritete?

Alenka Bratušek je konec februarja imenovala nov posvetovalni organ vlade, strateški svet za zdravstvo. Tega vodi Darko Jazbec, poslanec Pozitivne Slovenije, v njem pa sedijo skorajda izključno predstavniki zdravnikov ali zdravniških organizacij, med njimi recimo tudi zagovornik liberalizacije, predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina. Prav je, da je v takšnem organu »glavni« zdravnik, je pa nenavadno, zakaj v njem ni predstavnika Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), kjer recimo dela Tit Albreht, eden največjih strokovnjakov za sisteme zdravstvenih zavarovanj. Niti ni v tem strateškem svetu predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo. Tak pristop prej spominja na prejšnjega ministra Tomaža Gantarja, ki mu je v podobnem strateškem svetu svetoval kar njegov znanec iz Primorske, Dušan Čebohin, tedaj izvršni direktor zasebne zavarovalnice Adriatic Slovenica za področje zdravstvenih zavarovanj.

Sicer pa – če koalicija z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja misli resno, potem lahko to stori že zdaj, brez ministrice. Imenovanje nove »Alenke Trop Skaza« bi pomenilo le še eno prelaganje odgovornosti.

Peticija proti privatizaciji zdravstva
Ustanovljena je Koalicija za ohranitev javnega zdravstva

Osemnajst organizacij, med njimi stranka Solidarnost, Demokratična stranka dela, društvo TRS, Iniciativa za demokratični socializem, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Zveza društev upokojencev Slovenije ter vsi pomembnejši sindikati, med njimi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in konfederacija sindikatov javnega sektorja, je ta teden v Ljubljani ustanovilo Koalicijo za ohranitev javnega zdravstva. Predstavili so peticijo, s katero nameravajo pozvati vlado in poslance, naj ustavijo komercializacijo in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema.

Dušan Plut (TRS) je na predstavitvi iniciative izpostavil, da se Slovenija že zdaj uvršča med tiste evropske države, katerih državljani največ sredstev za zdravstvo že namenijo iz svojih žepov, bivši zdravstveni minister Dušan Keber iz stranke Solidarnosti pa, da državljani že kar 30 odstotkov zdravstvenih storitev plačujemo iz svojih žepov. Po njegovem mnenju Slovenija zadnjih deset let pospešeno uvaja privatizacijo v zdravstvu. Ob tem je opozoril, da na svetu ni niti enega zdravstvenega sistema, kjer bi privatizacija prinesla boljšo učinkovitost.

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je dejala, da v koaliciji terjajo »zdravstveno reformo, ki ne bo uveljavljala zasebni, ampak javni interes«, po njenem mnenju »bogati lobiji vladi in poslancem sugerirajo zdravstveno reformo z liberalizacijo zdravstvenih storitev«. Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se med drugim zavzeli tudi Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Anton Donko iz Zveze društev upokojencev, Violeta Tomič iz Demokratične stranke dela in Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem.

Peticijo je mogoče podpisati na spletni strani www.javno-zdravstvo.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, socialno politiko in socialna zavarovanja

    70 milijonov evrov proti ministrici

    Avtor članka trdi, da se ZSSS leta 2002 ni postavila v bran takratnemu ministru za zdravje Dušanu Kebru pri njegovem prvem poizkusu ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako se naj ZSSS ne bi bila postavila v bran ministru za zdravje Dorijanu Marušiču leta 2010, ko ga je takrat skušal znova ukiniti. Več