Jure Trampuš

4. 4. 2014  |  Mladina 14  |  Politika

Igra datumov

O ustavi, politiki in 2,2 milijona evrih

Predstavniki SDS in zbrani podpisi za razpis referenduma v preddverju parlamenta

Predstavniki SDS in zbrani podpisi za razpis referenduma v preddverju parlamenta
© Borut Krajnc

Kdaj bi bil najprimernejši dan za referendum o arhivih? Parlamentarna večina predstavnikov vladajočih strank je določila, da je najboljša prva majska sobota, 4. maja torej. Predlagatelji referenduma pa so prepričani, da bi bilo bolje nekaj tednov kasneje, 25. maja, na dan evropskih volitev.

Gre predvsem za politično vprašanje. Če je referendum prej, bo nanj prišlo manj ljudi, nova zakonodaja pa za uspeh zavrnitvenega referenduma zahteva določen kvorum. Konkretno bi morali nasprotniki zakona zbrati najmanj 340 tisoč glasov, to pa je precej več glasov, kot jih je SDS dobila na zadnjih državnozborskih volitvah. Podobna logika velja tudi za drugi datum. Če bi bil referendum na dan »pomembnejših« evropskih volitev, bi nanj gotovo prišlo več ljudi, možnost, da zakon pade, bi bila večja. Ko so ljudje recimo glasovali o vprašanju o lastninjenju zavarovalnic, je bila udeležba zelo visoka, glasovalo je kar 58 odstotkov volilnih upravičencev, a tisto volilno nedeljo, novembra 2007, je bil hkrati tudi drugi krog predsedniških volitev ...

Utemeljitve SDS so prepričljive, če bi imeli referendum in volitve na isti dan, bi bilo to ceneje, hkrati bi več ljudi odločalo o arhivskem vprašanju. Odločitev bi imela večjo demokratično težo.

Prepričljive so tudi utemeljitve vladne strani. Trdijo, da je arhivska problematika zapletena, da bi, če bi volitve in referendum potekali na isti dan, politika znova zlorabila zgodovinsko temo. »Spremljanje in odločanje volivk in volivcev o tehtnosti argumentov za ali proti se spremeni v preživljanje preostanka časa v predvolilnih kampanjah, same predvolilne kampanje pa si tukaj lahko obetajo nov posredni vir financiranja iz denarja, namenjenega referendumskim opravilom in kampanji,« trdi kulturni minister Uroš Grilc. V političnem merjenju moči je zmagala parlamentarna večina in za datum referenduma določila 4. maj.

SDS je zato napovedala pritožbo na ustavno sodišče. Njeni predstavniki trdijo, da poslanci z izglasovanim datumom neposredno vplivajo na volilno udeležbo, to pa naj bi bila kršitev ustave. Kar je paradoksalno, tudi če bi bil referendum kasneje, na »primernejši« datum, bi se ta prirejal tako, da bi se neposredno vplivalo na višjo volilno udeležbo. Aktivno zagotavljanje volilne pravice ne pomeni le omogočanja referendumov, pač pa tudi omogočanje, da volivci glasujejo o vsebini, ne da se vprašanje prekriva s tematiko evropskih volitev.

Ustavno sodišče lahko zadrži odlok o razpisu referenduma. Lahko ga, četudi je to neverjetno, razveljavi. Morda zaradi negospodarne rabe finančnih sredstev: samostojen datum vse skupaj podraži za 2,2 milijona evrov (javnofinančne posledice padca nepremičninskega zakona sodnikov niso ganile). Ali pa zato, ker naj bi se en dan predčasnega glasovanja morda izvajal na praznični četrtek, 1. maja. Volilna komisija lahko predčasno glasovanje sicer prestavi in določi, da bo potekalo od ponedeljka do srede.

Tisti, ki trdijo, da se referendum ne sme zlorabljati za politične namene, se motijo. Sam namen referenduma o arhivih je političen. Tudi določanje datuma je bolj politično kot pa ustavnopravno vprašanje. Če pa bo nazadnje obveljal 4. maj, SDS in predlagatelji referenduma ne smejo biti preveč razočarani. Kot je bil 25. maj, dan mladosti, nekoč povezan z Udbo in likom maršala Tita, je z njim povezan tudi 4. maj. Tito naj bi se bil rodil, tako je nekaj časa veljalo, 25. maja 1892, umrl pa je 4. maja 1980 v ljubljanskem kliničnem centru.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.