Igor Mekina

 |  Ekonomija

Konec prevlade petrodolarja?

Rusija pripravlja korake za vzpostavitev gospodarskega sistema, ki bi v prihodnosti lahko privedel do konca prevlade petrodolarja kot svetovne rezervne valute, in oslabil položaj ZDA

Če ZDA ne bi uspele ustaviti nastajajočega sporazuma, bi to lahko močno ogrozilo položaj petrodolarja na svetovnem trgu.

Če ZDA ne bi uspele ustaviti nastajajočega sporazuma, bi to lahko močno ogrozilo položaj petrodolarja na svetovnem trgu.
© greenwave.com

Medtem ko se zunanji ministri EU pripravljajo na uvedbo tretjega kroga sankcij zoper Rusijo in je vse bolj negotova tudi usoda projekta Južni tok, od katerega je marsikaj pričakovala tudi Slovenija, se Rusija pripravlja na vzpostavitev neodvisnega finančnega sistema, ki bi temeljil na prodaji energentov in blaga za rublje. Istočasno pripravlja tudi dva velika gospodarska sporazuma z Iranom in Kitajsko ter namerava v prihodnje več plina prodati azijskim državam in ne več Evropi. S Kitajsko naj bi Rusija podpisala večdesetletni sporazum o dobavi približno tretjine plina, ki ga potrebuje naraščajoči kitajski trg. Sporazum, ki je rezultat kar desetih let pogajanj naj bi najverjetneje podpisali že maja ob Putinovem obisku Kitajske.

V pripravi pa je tudi barterski sporazum o menjavi blaga za blago z Iranom v višini okoli dvajset milijard dolarjev. Gre za idejo, ki jo že dolgo časa zastopa ruski predsednik Vladimir Putin, ki prav položaj dolarja oziroma petrodolarja vidi kot osnovni problem svetovnega gospodarstva. Prav zato, ker se nafta na svetovnem trgu prodaja izključno za dolarje in tudi zato, ker praktično vse države potrebujejo nafto, takšno povpraševanje po dolarjih gospodarstvu ZDA omogoča, da tiska in daje v obtok dolarje in se na ta način neskončno zadolžuje na račun - celotnega sveta. Številni dolarji, ki jih v obtok pošljejo ameriške institucije, se namreč nikoli ne vrnejo v ZDA, ker se uporabljajo za medsebojne transakcije med drugimi gospodarstvi na svetu.

Vse skupaj pa seveda temelji na prastarem zavezništvu med ZDA in Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami, ki je bilo sklenjeno med ameriškimi politiki in arabskimi voditelji že ob koncu druge svetovne vojne. Finančni sistem ZDA je prav zaradi tega, ker uživa dolar privilegiran status svetovne rezervne valute, izjemen in daje zunanji politiki ZDA v roke tudi veliko moč, ki jo država seveda zelo odkrito izkorišča. Samo države, ki so z ZDA v dobrih odnosih in sledijo njeni politiki, lahko računajo na pomoč finančnih institucij ZDA pa tudi Svetovne banke, IMF-a in drugih institucij, v katerih imajo ZDA in njene zaveznice prevladujoč vpliv.

Mnoge države so se poigravale z mislijo, da bi prekinile ta monopol ZDA, vendar brez uspeha. Takoj ko je Irak želel svojo nafto prodajati za druge valute in ne za dolarje, je doživel hiter konec zaradi napada ZDA. Nekaj podobnega se je zgodilo z Libijo, kjer si je Moamer Gadafi želel nafto prodajati za libijske dinarje, ki bi tako postali celo najpomembnejša afriška valuta. Tudi Gadafi je nato doživel napad zveze NATO. Da je prevladujoč položaj dolarja vse večja težava, še zlasti po krizi leta 2008, vse bolj ugotavljajo tudi na Kitajskem, kjer si prizadevajo, da bi juan v mednarodnih transakcijah dobil večjo veljavo. Če bi se trgovanje med Rusijo, Kitajsko, Iranom, pa tudi Brazilijo, Indijo, Južno Afriko, Venezuelo in še nekaterimi državami pričelo odvijati z uporabo domačih valut ali pa košarice takšnih valut, bi to imelo zelo slabe posledice za ZDA in njihov sedanji monopol na trgu valut. Povpraševanje po dolarjih bi upadlo, s tem pa bi se v ZDA, ki uvaža zelo veliko blaga, avtomatsko pričele dvigovati cene. Padel bi tudi standard državljanov in prebivalcev ZDA, ki je sedaj umetno višji prav zaradi monopolnega položaja.

Kitajska in Rusija sta v ta namen že od leta 2007 kupovali velike količine zlata, zato je zelo verjetno, da bi takšen sistem lahko preživel finančne udarce Wall Streeta in londonskega Citya. Te ideje podpirajo tudi države skupine BRICS. Prvi koraki v to smer so bili že narejeni. Potem ko so nekatere ameriške banke (predvsem JPM) ustavile plačila ruskega veleposlaništva v ZDA – pod izgovorom sankcij - je Banka Rusije za svoje poslovanje pričela uporabljati izključno rublje. Sedaj se v ta sistem, ki naj bi temeljil na zlatem rublju, vključuje jo še druge ruske banke, na primer VTB. Andrej Kostim, predsednik banke VTB je dejal, da je »rubelj postal konvertibilen že pred mnogimi leti«, vendar je to prineslo državi samo negativne posledice zaradi prihoda špekulativnega kapitala in odtoka sredstev.

»Rusija bi morala tujini prodajati domače proizvode – od orožja do plina in nafte – za rublje in kupovati blago prav tako za rublje … Šele v tem primeru bomo lahko izkoristili prednosti rublja kot tujega plačilnega sredstva v polni meri,« trdi Andrej Kostim. Za to rešitev naj bi se zavzemal tudi Putin. Na sestanku s člani zgornjega doma parlamenta je dejal: »Zakaj ne bi naredili tega? To bi zagotovo morali narediti. Ti sistemi delujejo zelo uspešno v deželah, kot sta Japonska ali Kitajska. V začetku so to izključno nacionalni sistemi za domači trg, ozemlje ter prebivalstvo, toda sčasoma postajajo vse bolj razširjeni.« je dejal Putin.

Vse to ne bi bilo mogoče brez nekaterih strateških in prelomnih sporazumov. Do leta 2018 naj bi po novem plinovodu med Kitajsko in Rusijo Gazprom uspel prečrpati 38 milijard kubičnih metrov na leto. Sporazum naj bi bil podpisan ob obisku Putina na Kitajskem maja letos, s tem pa se bo Rusija izognila tudi izolaciji EU in ZDA, kajti z odprtim azijskim trgom Rusija preprosto ne bo mogla biti izolirana. Drug večji sporazum je sporazum o menjavi blaga za blago z Iranom v višini 20 milijard dolarjev. ZDA so že ostro opozorile Rusijo, da naj ne sklepa tega sporazuma, saj bi bil s tem popolnoma porušen sistem ameriških sankcij zoper Iran. Rusija bi po tem načrtu od Irana dnevno odkupovala po 500.000 sodčkov nafte v zameno za rusko blago, cena nafte pa naj bi bila nekaj nižja od tiste na svetovnem trgu. Če ZDA ne bi uspele ustaviti tega sporazuma, potem bi lahko ta model uporabile še nekatere druge države, to pa bi lahko močno ogrozilo položaj petrodolarja na svetovnem trgu. Ukrajinska kriza bi zato lahko pomenila tudi začetek ustvarjanja drugačnega, multipolarnega sveta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.