Peter Petrovčič

 |  Mladina 16  |  Politika

Nič več na isti dan

Morda pa od reforme referendumskega odločanja razpis volitev in referenduma hkrati ni več dopusten

Trenutek, ko je SDS ponosno v državni zbor prinesla zbrane podpise volivcev za referendum o vprašanjih iz časov prejšnjega političnega sistema.

Trenutek, ko je SDS ponosno v državni zbor prinesla zbrane podpise volivcev za referendum o vprašanjih iz časov prejšnjega političnega sistema.
© Borut Krajnc

Odlok o razpisu referenduma o arhivih se je znašel pred ustavnim sodiščem, ker razpisani popraznični datum izvedbe po mnenju predlagateljev (SDS) pomeni kršitev ustavne pravice do glasovanja na referendumu. Ustavno sodišče je celo sprejelo predlog za začasno zadržanje izvajanja odloka. A če je kaj protiustavnega, je razpis referenduma hkrati z volitvami, kot si ga, z razlogom, želijo predlagatelji.

Koalicijska večina v državnem zboru je za datum referenduma o arhivih izglasovala 4. maj, zadnji dan ’prvomajskih počitnic’. Po mnenju predlagateljev ustavne presoje to pomeni nesorazmeren poseg v pravico do glasovanja na referendumu, saj bi bilo zaradi dopustov okrnjeno predčasno glasovanje in tudi glasovanje na dan referenduma, ko se bo del dopustnikov šele vračal iz krajev, kjer bodo preživeli počitnice. Ustavno sodišče je tej utemeljitvi posredno že pritrdilo, ko je do končne odločitve zadržalo izvajanje odloka. S tem je onemogočilo izvedbo referenduma na omenjeno sporno prvo majsko nedeljo. Ker bi bila po mnenju sodnikov izvedba referenduma preveč tvegana. In sicer, če izvedbe referenduma ne bi zadržali in bi šele po izpeljanem referendumu ugotovili njegovo protiustavnost, bi to prineslo razveljavitev referenduma, s tem pa bi nastale »škodljive posledice pri uresničevanju pravice volivcev do glasovanja«. Če pa se kljub začasni omejitvi pravice do referendumskega odločanja izkaže, da je z odlokom o referendumu vse v redu, odlog glasovanja za nekaj tednov ali mesecev »sam po sebi niti ne bi pomenil posebej upoštevnih škodljivih posledic«.

Glasovanja vseh vrst, lokalne, državnozborske, evropske volitve ali referendumi, so v Sloveniji že tradicionalno na nedeljo. Četrti maj je nedelja in torej – kot vsaka druga nedelja – dela prost dan. Poleg tega ne gre za kak dan med tako imenovanimi prvomajskimi počitnicami, pač pa za zadnji dan teh počitnic. Tudi predčasno glasovanje bi se v neprazničnih dneh (ponedeljek, torek in sreda) lahko izpeljalo v skladu z zakonodajo, državna volilna komisija je tak predlog že pripravila. A predčasno glasovanje bi dejansko bilo v dneh, ki se štejejo za praznične, tudi šolarji imajo tedaj počitnice, zaradi česar se v teh dneh poveča število dopustov. Da je referendum razpisan na način, ki otežuje uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu, bi se torej dalo utemeljiti. Dalo bi se dokazovati, da bi se referenduma udeležilo manj ljudi kot kako drugo nedeljo v neprazničnem času. To pa bi bilo sporno že po donedavno veljavni referendumski ureditvi. Oteževanje uresničevanja pravice do glasovanja je neprimerno ne glede na referendumsko ureditev. Tako je tudi po novi, nedavno spremenjeni referendumski ureditvi, ki za veljavnost referenduma določa kvorum, zaradi česar je vprašanje udeležbe bistveno. Če se referenduma ne udeleži najmanj petina volivcev in vsi glasujejo proti, referendumski izid v nobenem primeru ne velja. Zato, in ne zaradi privarčevanega milijona ali dveh, se SDS tako krčevito bori za izvedbo referenduma o arhivih skupaj z evropskimi volitvami. Priložnosti za združevanje referendumskega odločanja z volitvami ni veliko.

Zaradi lepih možnosti za uspeh na referendumu, in ne zaradi privarčevanega milijona ali dveh, se SDS tako krčevito bori za izvedbo referenduma o arhivih skupaj z evropskimi volitvami.

Toda morda je prav zato združevanje referendumskega odločanja z volitvami toliko neprimernejše, če ne celo protiustavno. Predlagatelji referenduma, ki bi ga izpeljali skupaj z volitvami, bi bili v neenakem položaju s predlagatelji večine referendumov, ki se bodo v prihodnje izvajali samostojno. Volivci, ki bi se referenduma udeležili, pa tudi. Seveda bi bili ti v neprimerno slabšem položaju pri uresničevanju svoje ustavne pravice. Za referendum, ki bi bil razpisan skupaj z volitvami, katerimikoli že, bi bil glavni pogoj, torej kvorum udeležbe, v bistvu že vnaprej izpolnjen s tem, da bi bili obe glasovanji združeni. In to ne zato, ker bi imeli ljudje do referendumskega vprašanja dejansko tako izdelan odnos, da bi se glasovanja zagotovo udeležili, pač pa zato, ker bi se udeležili volitev. Prav to je tudi najpomembnejši argument proti razpisu referenduma na dan evropskih ali katerihkoli drugih volitev, kot si ga želijo predlagatelji referenduma.

»Vsaj enako neprimerno, če ne celo protiustavno je razpisati referendum na dan volitev ali drugega referenduma, saj je mogoče tako kvorum dejansko povsem izigrati oziroma z njim tako rekoč očitno vnaprej manipulirati,« je pred dnevi v reviji Pravna praksa zapisal dr. Janez Pogorelec, dolgoletni direktor vladne službe za zakonodajo, zdaj namestnik direktorice te službe. Pogorelec sicer navaja tri scenarije za bližajoče se referendumsko glasovanje, v katerih bi bil referendumski izid ne glede na voljo ljudi povsem različen. Če bi bil referendum sredi maja, bi predlagateljem na volišča morda uspelo pripeljati dovolj ljudi za veljavnost referendumske odločitve, morda pa tudi ne. Če bi bil skupaj z evropskimi volitvami, bi predlagateljem z referendumom skoraj zagotovo uspelo zavrniti zakon. Če pa bo referendum teden ali dva po evropskih volitvah, bodo možnosti predlagateljev za uspeh tako rekoč nične, saj v tako kratkem času na volišča verjetno ne bo mogoče dvakrat privabiti dovolj ljudi. Glede na to težko zdrži utemeljitev, da je demokracija pač demokracija in volja ljudi pač volja ljudi. Ker udeležba na referendumu dejansko ni odvisna izključno od volje ljudi, pač pa še od številnih drugih dejavnikov. In v razmerah, ko je veljavnost referenduma odvisna od udeležbe, je treba z vidika ustavnosti upoštevati tudi to praktično naravo neposredne demokracije.

Pogorelec zato predlaga, da se tudi ta vprašanja rešijo z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, katerega novela je prav zdaj v pripravi. Da bi se izognili možnostim za neenakopravni položaj posameznih referendumskih pobud. Po njegovem ni dvoma, da bodo morali biti v prihodnje referendumi in volitve izpeljani na različen, po možnosti »medsebojno tudi primerno oddaljen dan«. Varčevalni razlogi za združevanje referendumov in volitev na isti dan, še pojasnjuje Pogorelec, poslej ne bi smeli biti več upoštevani, »vsaj če želimo na naših referendumih enako obravnavati vse posamezne predlagatelje referenduma in imeti posledično korektno izraženo referendumsko odločitev«.

Na potezi je ustavno sodišče. Ustavni sodniki lahko odločijo, da s spornim koalicijskim predlogom referendumskega dne ni nič narobe, čeprav so že z začasnim zadržanjem v praksi storili prav nasprotno. Lahko odločijo, da bi bilo glasovanje na zadnji praznični dan protiustavno. V obeh primerih bodo morali zakonodajalca pozvati, naj razpiše nov dan referendumskega glasovanja o arhivih. Lahko pa datum glasovanja določijo kar sami. To bi bilo sicer skrajno nenavadno, čeprav se velja spomniti odločitve ustavnega sodišča o nesojeni občini Ankaran. Tedaj je ustavno sodišče občino, ki je še danes ni, ustanovilo kar samo. Eno pa je gotovo – da bi razpisali referendum na dan evropskih volitev, se zdi malo verjetno. Zdi se, da utegne referendumsko glasovanje o arhivih potekati šele po evropskih volitvah. Udeležba, ki je konstitutivni element referenduma, bo v tem primeru, kot je poudaril tudi Pogorelec, verjetno še nižja, kakor bi bila na prvotni datum, 4. maja, ki ga je predlagateljem uspelo preprečiti.

Arhiv ni enak arhivu
Ustavno sodišče se je izreklo proti neselektivnemu odpiranju vsega arhivskega gradiva po vrsti

Razpravo o primernosti posameznega dneva za referendumsko odločanje je spodbudila SDS z zahtevo po presoji ustavnosti referenduma o noveli zakona o arhivih. Ta naj bi omogočala selektivno odpiranje arhivov v nasprotju z brezpogojnim odprtjem vseh arhivov. Ustavno sodišče pa je v začetku meseca že odločalo o sedaj veljavnem, v času Janševe vlade sprejetem zakonu o arhivih, in odločilo, da je vsaj v enem delu protiustaven. Gre za odločitev, ki govori v prid selektivnemu odpiranju arhivov, ki ga v SDS zavračajo.

Ustavni sodniki so posredno dejali, da niso vsi podatki enaki oziroma enakovredni, da arhivsko gradivo ni enako arhivskemu gradivu. Da torej glede teh vprašanj ni enoznačnega odgovora, kot si ga želijo videti v SDS. Odločili so, da zdravstvene evidence ne sodijo v arhivsko gradivo, saj bi z razkritjem teh podatkov v sklopu razkrivanja preostalega arhivskega gradiva lahko bile kršene človekove pravice. V delu, ki tudi javnim zdravstvenim ustanovam nalaga dolžnost pošiljanja zdravstvenih evidenc arhivu, je zakon neustaven. Zdravstvene evidence so polne občutljivih osebnih podatkov, ki poleg tega za širšo javnost oziroma pravico do obveščenosti nimajo nobene vrednosti. Prav zato so se nekatere zdravstvene ustanove temu uprle. Med drugim ljubljanska psihiatrična klinika, ki se je zaradi tega znašla v sodnem sporu z državo. Ko je sodni spor dokončno izgubila, ji je na pomoč priskočila tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in vložila pobudo za presojo ustavnosti. Pobuda je bila uspešna.

Novelirani zakon o arhivih, o katerem bomo kmalu odločali na referendumu, sicer to protiustavnost ohranja, tako da bo ne glede na referendumsko odločitev potrebna sprememba bodisi zakona, ki ga je sprejela Janševa vlada, bodisi zakona, ki ga je novelirala vlada Alenke Bratušek(če na referendumu ne bo razveljavljen).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.