Borut Mekina

9. 5. 2014  |  Mladina 19  |  Politika

Čufer v podporo špekulantom

Vlada Alenke Bratušek je odrekla podporo davku na finančne transakcije. Tistemu davku, ki ga je prvi zahteval francoski predsednik François Hollande pred dvema letoma.

Sindikati ministra Čufarja sprašujejo, na kateri strani je. Na strani »globalnega finančnega sektorja ali na strani javnega interesa suverene države«.

Sindikati ministra Čufarja sprašujejo, na kateri strani je. Na strani »globalnega finančnega sektorja ali na strani javnega interesa suverene države«.
© Borut Krajnc

Finančni minister Uroš Čufer je v Bruslju presenetil s sporočilom, da naj bi Slovenija razmišljala o izstopu iz skupine evropskih držav, ki želijo uvesti tako imenovani davek na finančne transakcije. »Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril celo lastne stroške zbiranja in implementacije,« je pojasnil minister.

Zamisel o uvedbi davka na finančne transakcije je stara. Eden izmed prvih ga je zaradi boja proti špekulacijam leta 1936 predlagal John Keynes, zamisel pa je v sedemdesetih letih razvil James Tobin, ki je želel upočasniti finančne trge in jih povezati z realnim gospodarstvom. Pri davku na finančne transakcije ne gre niti za učinek davka niti za izplen, gre preprosto za to, da znajo finančne institucije denar plemenititi na »računalniški« način, tako da ga v eni sami sekundi razpošljejo po svetu. Bistvo davka, ki bi bil izredno majhen, okrog 0,1 odstotka, je zgolj v tem, da se takšne špekulacije ustavijo, smisel torej ni v izplenu. Zaradi tega so ga doslej v Sloveniji izrecno zagovarjale vse leve stranke, od TRS do SD.

Poleg tega ima davek na finančne transakcije v EU še simboličen pomen. Pred dvema letoma je to zamisel znotraj unije spodbudila francoska socialistična vlada, ki je napovedala boj proti špekulacijam in za regulacijo ponorelih finančnih trgov, čemur se je dotlej najbolj upirala Nemčija pod vodstvom Angele Merkel. Napoved davka je bila tudi posledica spoznanja, da je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, zaradi katerih je izbruhnila svetovna gospodarska kriza, v prvi polovici leta 2009 ponovno začelo rasti. »Ni videti, da bi se ravnanje v finančnem sektorju kaj dosti spremenilo,« je pisalo v poročilu evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz leta 2011.

Slovenija je davek uradno podpirala celo v času vlade Janeza Janše, čeprav očitno s figo v žepu. Pred približno letom je v intervjuju za Mladino župan Dunaja Michael Häupl, ki velja za drugega človeka vladajoče Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ), dejal, da se Slovenija pod »konservativno vlado Janeza Janše ni priključila in podpirala truda avstrijske vlade, ki je hotela regulirati finančne trge in bonitetne agencije«. A če si vlada Janeza Janše očitno ni upala tudi uradno odstopiti od predloga, je ta mesec to storil Uroš Čufer oziroma vlada Alenke Bratušek. Izhodišča za Čuferjev nastop je vlada sprejela na dopisni seji 28. aprila.

Deset članic unije (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška) se je minuli teden v posebni izjavi zavezalo, da bodo davek na finančne transakcije vpeljale januarja 2016. Slovenije torej ni med njimi. Druge države so presenetljivi korak Slovenije razumele kot posledico notranjih težav vlade, Čufer pa je slovenskim novinarjem dejal, da druge države razumejo, da vsaka deluje »v svojem interesu«, in da je odločen predlagati umik iz skupine. Po njegovem lahko to stori celo vlada, ki opravlja tekoče posle.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.