Peter Petrovčič

16. 5. 2014  |  Mladina 20  |  Politika

Se bodo izločili?

Zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Patria se je Janša zatekel na ustavno sodišče (in verjetno tudi na vrhovno). Kaj je s sumom pristranskosti sodnikov?

Sin vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki je poročena z ustavni sodnikom Janom Zobec, Žiga Schäffer (v rdečem brezrokavniku) pred sodiščem, julija 2013

Sin vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki je poročena z ustavni sodnikom Janom Zobec, Žiga Schäffer (v rdečem brezrokavniku) pred sodiščem, julija 2013
© Matej Leskovšek, PlanetSiol.net

Tik pred razglasitvijo sodbe v zadevi Patria je tedanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič višje sodnike posvaril: »Ta sodba, kakršnakoli bo, mora biti vodotesna. Upam, da se tega zavedajo vsi, ki jo pripravljajo.« Čeprav ni jasno, zakaj bi morala biti sodba v primeru Janeza Janše kaj bolj vodotesna od drugih, in čeprav se je predsednik ustavnega sodišča s tem vnaprej opredelil, ni dvoma, sodne odločitve bi morale biti nujno vedno vodotesne. Ne samo na prvi stopnji ali na višjem sodišču, pač pa tudi na vrhovnem in ustavnem sodišču. In obe bosta po vsej verjetnosti odločali o tej zadevi.

Janez Janša lahko na vrhovnem sodišču vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. O njej bi odločali vrhovni sodniki iz kazenskega oddelka, v katerem jih sedi sedem. Med njimi tudi Barbara Zobec, soproga nekdanjega vrhovnega, zdaj ustavnega sodnika Jana Zobca in mati Žige Schäfferja.

Preveč podrobnosti iz zasebnega, družinskega življenja? Tokrat ne. Sin Zobčeve je namreč na protestu v podporo Janši v času sprejemanja odločitve v zadevi Patria na prvi stopnji v rokah držal nedvoumen transparent – fotografijo Janeza Janše, ki se rokuje z nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko. Šlo je za neposredno in tudi neutemeljeno kritiko slovenskega pravosodja. Ker takšne primerjave sporočajo, da je slovensko pravosodje enako ukrajinskemu, ki je Timošenkovo obsodilo, da so se je politični tekmeci (začasno) odkrižali. Ker sporoča, da naj bi bilo slovensko sodstvo enako ukrajinskemu, ki ga je prav zaradi obsodbe Timošenkove uradno obsodila tudi EU.

Schäfferjeva mama, vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki je med protestom sedela v sodni palači, bi se zaradi tega morala izločiti tisti trenutek, ko bodo na vrhovnem sodišču v odločanje prejeli zadevo Patria. Ne, ker bi dvomili o njeni strokovnosti ali nepristranskosti, pač pa zato, ker je v javnosti sum o njeni korektnosti zbudil sin. Številni vrhovni sodniki so se namreč v preteklosti izločili zaradi družinskih vprašanj, ki so zbujala veliko manjši dvom o njihovi nepristranskosti.

Ob tem se spomnimo, da je Zobčeva skupaj s soprogom svojo politično pripadnost izkazala že pred leti, ko sta podpisala kandidaturo Franceta Arharja za ljubljanskega župana kot skupnega kandidata SDS, SLS in NSi (enako je sicer storil še en sedanji ustavni sodnik, Mitja Deisinger). Upokojeni profesor kazenskega prava dr. Ljubo Bavcon je tedaj na to pripomnil: »Ne le pristransko dejanje, kakršno je javna podpora političnemu kandidatu, že sam vtis, da bi bili sodniki lahko kakorkoli pristranski, je dovolj za izločitev.«

Izločitev vrhovne sodnice Zobčeve in s tem tudi ustavnega sodnika Zobca (in prav tako Deisingerja), če se bo odločalo v zadevi Patria, je zato verjetno nujna.

Za potrebe vodotesnosti odločitev najvišjih sodnih instanc v državi seveda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.