Novi neuvrščeni

Katera država je za Slovenijo pomembnejša, Rusija ali ZDA? Vprašanje odnosa do obeh velesil je minuli teden prišlo v ospredje ob obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Mariboru. Še pred obiskom so namreč nekateri t. i. „neimenovani“ diplomatski viri iz ZDA Sloveniji sporočali, da ZDA tega obiska ne podpira. Slovenija je članica EU in Nata, s tem pa „zaveznica“ ZDA, ki je skupaj z EU kritična do ravnanja Rusije v primeru Ukrajine. A Slovenija po drugi strani v zadnjih letih krepi svoje odnose predvsem z Rusijo. Leta 2007 smo v Rusijo izvozili za pol milijarde evrov blaga in storitev, lansko leto pa že za milijardo evrov. Približno polovico teh tokov predstavlja Krkin izvoz farmacevtskih izdelkov, na drugi strani pa ekonomski odnosi z ZDA ostajajo pri »skromnih« 363 milijonih evrov slovenskega izvoza.

Približno tako razcepljeno je delovala tudi prejšnji teden slovenska zunanja politika, ko je Lavrov v Slovenijo uradno prišel na odprtje spominskega centra v Mariboru, na mesto bodočega muzeja na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča, v katerem je umrlo na tisoče sovjetskih vojnih ujetnikov. Na eni strani je bil zunanji minister Karl Erjavec, ki je s slovesnostjo uspel ruskemu zunanjemu ministru v oči izvabiti solze, na drugi pa predsednik države Borut Pahor, ki se je zavzemal kar za bojkotiranje ruskega zunanjega ministra. V opravičilo, zakaj se je vendarle srečal z Lavrovom, je Pahor v sporočilu za javnost zapisal, da sta državi priprave na svečanost začeli že pred letom dni, in dodal, da se je dogodka udeležil „kljub nestrinjanju z rusko politiko v Ukrajini“, saj naj bi šlo v Mariboru za slovesnost „izrazito pietetne narave“. Za uravnoteženje se je Pahor v istem dnevu srečal še z generalom Philipom Breedlovom, vrhovnim poveljnikom Natovega zavezništva za operacije ...

Pred nekaj tedni, ko je predsednik Vladimir Putin prišel na Dunaj podpisat pogodbo o plinovodu Južni tok z Avstrijo, se avstrijska politika ni odzvala razcepljeno. In ne le avstrijska. V času ukrajinske krize se Francozi še naprej dogovarjajo z Rusijo o vojaških dobavah, Nemčija o gradnji železniških povezav med ruskimi mesti, Angleži pa se z rusko oblastjo srečujejo in dogovarjajo o ureditvi finančnih razmerij med Moskvo in njihovim londonskim finančnim središčem.

„Slovenci smo očitno spet bolj papeški od papeža,“ nam je dejal prvi slovenski veleposlanik v Rusiji in predsednik Društva slovensko-ruskega prijateljstva Saša Geržina. Med drugim je tudi podpredsednik stranke DeSUS, z že tradicionalnimi slovesnostmi pri ruski kapelici na Vršiču pa je na novo definiral slovensko-ruska razmerja na podlagi odnosa do žrtev II. svetovne vojne.

Kdo ima torej prav? Geržina in Erjavec ali Borut Pahor, ki je pred meseci v skrbi za odnose z ZDA odšel v Ukrajino (kot eden redkih šefov držav) na prisego novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka? Slovenija še vedno nima strategije zunanje politike. V zadnjih letih politiki zaradi tega državo silijo bodisi v objem ZDA, drugič v objem Rusiji, spet tretjič pa na nemško-francoski vlak. V resnici pa so že na prvi pogled vse to pokroviteljska zavezništva.

Slovenija dejansko potrebuje prave zaveznike, podobo velike države s podobnimi strateškimi dilemami. Ker Slovenija s Sovjetsko zvezo (razen v času informbiroja) ni imela tako slabih izkušenj kot recimo baltske države, se niti v Natu nismo nikoli počutili zares doma.