IMF dobil konkurenco

Nova razvojna banka držav BRICS-a je neposreden odgovor na štiriletno ameriško zavlačevanje ratifikacije sporazuma, ki bi ZDA odvzel pravico do veta v mednarodnem monetarnem fondu . Več >>

Na dvodnevnem vrhu držav BRICS-a so najpomembnejše države novega ekonomskega bloka držav v razvoju postavile temelje za novo razvojno banko, ki bo od leta 2015 naprej predstavljala resno konkurenco Svetovni banki in mednarodnemu monetarnemu fondu (IMF). S tem se bo svet še za korak približal koncu zahodne dominacije finančnega kapitala, poteza pa je neposredno povezana tudi z nezadovoljstvom Brazilije, Indije, Kitajske Rusije in Južne Afrike s politiko dominacije zahodnih držav in predvsem ZDA na finančnih trgih ter zavlačevanja ratifikacije sporazuma o spremembi glasovalnih pravic v okviru samega IMF-a. ZDA namreč še vedno niso ratificirale sporazum, ki bi jim zmanjšal delež v IMF-u in s tem tudi možnost odločanja ter pravice do veta, čeprav so bile spremembe dogovorjene že pred štirimi leti.

Nova razvojna banka bo imela v začetku 100 milijard dolarjev kapitala (ustanovljena bo sicer z 50 milijardami) in ob tem še rezerve v nacionalnih valutah držav ustanoviteljic v višini dodatnih 100 milijard dolarjev. Banka bo posojala denar predvsem za infrastrukturne projekte v državah v razvoju, za razliko od IMF-a pa ima v tej banki vsaka od ustanoviteljic enako število glasovalnih pravic. Sedež banke bo v kitajskem Šanghaju, Indija bo dobila mesto predsednika prvo leto, Rusija pa mesto predsednika delničarjev. Prva lokalna podružnica bo v Južni Afriki, v upravnem odboru pa bodo sedeli direktorji nacionalnih bank ali pa finančni ministri držav ustanoviteljic. »Banka BRICS bo postala ena od najpomembnejših razvojnih finančnih institucij na svetu. Zaradi vse večje mednarodne konkurence je postala naloga pospeševanja trgovine in investicij med članicami BRICS-a zelo pomembna,« je ob ustanovitvi banke dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Banka pomeni tudi udarec zoper svetovno dominacijo dolarja kot glavne menjalne in rezervne valute v svetu, ki ZDA omogoča, da živi v dodatnem blagostanju in varnosti tudi zaradi posebnega položaja svoje nacionalne valute. Banka bo predstavljala tudi konkurenco za IMF in Svetovno banko, v katerih je vpliv ZDA še vedno prevladujoč. Nova banka odraža tudi spremembe na globalni ravni. Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in Južna Afrika skupaj imajo že 11 odstotkov svetovnega investicijskega kapitala. Njihova medsebojna trgovina se je podvojila vsakih 5 let. Banka načrtuje tudi svoje širjenje. Naslednji člani naj bi postale Mehika, Indonezija in Argentina. Države BRICS-a že danes predstavljajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva in okoli petino svetovnega gospodarstva.

Banka bo imela tudi poseben “krizni” fond, v katerega je največji delež prispevala Kitajska – 41 milijard dolarjev – po 18 milijard so prispevale indija, Rusija in Brazilija in Južna Afrika 5 milijard dolarjev. Krizni mehanizem naj bi pomagal blažiti posledice ekonomske krize v državah članicah in državah v razvoju. Rusija je tudi predlagala, da se države povežejo tudi v energetsko skupnost, ki bi državam zagotovila rezervne zaloge energentov. Predsednica Brazilije Dilma Rouseff je opozorila, da bi IMF moral »čim prej izpeljati revizijo glasovalnih pravic, da bi tako vzel v obzir globalni pomen novih gospodarstev«.

Vendar ta načrt ni všeč ZDA, ki bi na ta način izgubile možnost veta v IMF-I, ki so ga imele do sedaj. Spremembe glasovalnih pravic in kvot v IMF-u na prvi pogled niso velike. Razvite države naj bi namesto 60,5 odstotkov glasov odslej nadzorovale skupaj 57,7 odstotka glasov, države v razvoju pa bi z 37,5 dobile 42,3 odstotka glasov. Največ bodo izgubile Savdska Arabija (0,85 odstotka), Belgija, (0,59 odstotka) Nemčija (0,52 odstotka), Kanada (0,36) in ZDA (0,24 odstotka) največ pa bodo pridobile Kitajska (2,40 odstotka), Brazilija (0,53), Južna Koreja (0,39 odstotka) Turčija (0,39 odstotka) in Mehika (0,35 odstotka). Vendar so te spremembe dovolj velike, da ZDA onemogočijo prevladujočo vlogo pri odločanju o podeljevanju novih in podaljševanju starih kreditov številnim državam po svetu, kar predstavlja velik vir ameriške zunanjepolitične moči.

Zato ZDA že štiri leta zavlačujejo z ratifikacijo sporazuma, ki bi jim zmanjšal glasovalne pravice v IMF-u, a države BICS-a imajo tega zavlačevanja očitno dovolj. Brazilsko finančno ministrstvo opozarja, da IMF ne bi smel ostati »paraliziran« in s tem odložiti tudi svoj prispevek k svetovnim spremembam. Tudi skupina G-20, v kateri Rusija po izgonu iz G-8 nastopa bolj aktivno, je v zadnjem sporočilu za javnost zapisala, da je zelo razočarana zaradi »nadaljevanja zamude glede spremembe kvot IMF-a in »reforme upravljanja«, ter da je »potrebno najti alternative«. Zavlačevanje ZDA torej ni bilo posebej uspešno, pač pa je neposreden vzrok za nastanek nove razvojne banke BRICS-a. Številni gospodarstveniki tudi opozarjajo, da je zaradi takšnega razvoja dogodkov pod vprašajem dolgoročna kredibilnost ZDA.