Klemen Košak

22. 8. 2014  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Šole in gospodarstvo

Sporno reševanje iz krize z izobraževanjem

V prvem osnutku koalicijske pogodbe je verjetno najpresenetljivejši stavek: »Zavzemali se bomo za sistemsko povezanost šol in vrtcev z gospodarstvom in nevladnimi organizacijami.« V naslednjih tednih so se verjetno zavedeli zgrešenosti, da bi se vzgojiteljice z malčki ukvarjale po navodilih podjetij, saj je v drugem osnutku ta del zapisan drugače: »Zavzemali se bomo /…/ za krepitev povezovanja šol s širšim okoljem, z lokalno skupnostjo, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami.«

Poudarjanje želja po povezovanju gospodarstva in izobraževanja je zadnja leta razširjeno tudi v drugih evropskih državah, vendar je sporno. Študentsko društvo Iskra je v odzivu na osnutek opozorilo, da to »ne pomeni nič drugega kot to, da vzroke za nezaposljivost začnemo prelagati na posameznike že v času njihovega šolanja«. Osnutek koalicijske pogodbe med drugim poudarja, da se mora izobraževanje odzivati na potrebe trga dela in pripomoči k uspešnemu vključevanju posameznikov na trg dela ter da mora pri posameznikih razvijati »zaupanje vase, ustvarjalnost, podjetnost in znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za boljšo kakovost življenja«. Piše še, da bodo ob sodelovanju obrtne in gospodarske zbornice ter socialnih partnerjev vzpostavili karierne inkubatorje za vključevanje mladih na trg dela. Po mnenju Iskre gre za predpostavko, da bi mladi, če bi bili prilagodljivejši, lažje prišli do zaposlitve, torej da so sami krivi za sedanji položaj. »Brezposelnost je sistemski problem, ki ga ni mogoče rešiti individualno. Ne glede na to, kako izobražen, prilagojen, inovativen, priden je delavec, nima nikakršnega vpliva na število delovnih mest«.

Z Iskro se strinja dr. Damijan Štefanc s filozofske fakultete. V osnutku koalicijske pogodbe so v delu, v katerem govori o izobraževanju, po njegovem tudi dobre zamisli, vendar je iskanje odgovora na brezposelnost v povezovanju gospodarstva in izobraževanja načeloma sporno. »Poklicne in strokovne šole morajo biti povezane z gospodarstvom, saj mlade pripravljajo na posamezen poklic. Za osnovne šole, gimnazije in delno tudi za univerzitetno izobraževanje to ne velja. Dobro bi bilo, če bi v kakšni koalicijski pogodbi zapisali, da se zavedamo, da splošno izobraževanje ni neposredno namenjeno reševanju problema zaposljivosti, ampak drugim nalogam,« pravi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.