Tamara Kajtazović

19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Politika  |  Intervju

Miha Pongrac

Mladinski delegat OZN

© Uroš Abram

Prihodnji teden se boste kot prvi mladinski delegat slovenske delegacije udeležili zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Kot eno prednostnih mladinskih problematik izpostavljate participacijo mladih. Zakaj?

Gre za širšo participacijo mladih – v družbi, politiki ... Gre za dvostranski problem, saj mladi ne bi bili tako apatični, če bi jih vključevali v te procese. To je pomembno z vidika legitimnosti – s tem, ko mladi sodelujemo v različnih procesih, namreč dajemo tem procesom legitimnost, sploh pri odločitvah, ki se tičejo nas mladih. V Sloveniji prihaja do ločevanja, že če pogledamo nekatere politične ali gospodarske dogodke: nanje so pogosto vabljeni starejši, izkušeni, mladi pa izključeni. S tem se ustvarja prepad, ni sodelovanja in povezovanja med generacijami. Mladi čutijo, da niso slišani, zato posežejo po drugih ukrepih, tudi bolj skrajnih, kot so recimo protesti.

Tudi raziskave kažejo, da so mladim vse bližje nekonvencionalne oblike političnega sodelovanja, kot so peticije, protesti, odmikajo se od institucionaliziranih oblik. Ali je to dovolj za njihovo vključevanje v družbenopolitični prostor?

Ne, absolutno ne. To je pač samo eden izmed ukrepov, s katerim mladi skušajo opozoriti na svoj obstoj, ni pa to dovolj. Nujno mora potekati dialog med mladimi in odločevalci.

Ampak državni zbor je na zadnjih volitvah dobil kar nekaj poslancev, mlajših od 30 let. Ali to ni zadostna politična reprezentacija mladih?

Pravzaprav ne. Število mladih, ki so v parlamentu, ni kazalec tega, koliko se parlament dejansko zavzema za mlade. Veliko pove tudi to, da imamo stranko, ki naj bi zastopala samo interese starejših oziroma upokojencev, nimamo pa stranke, ki bi predstavljala interese mladih. Sicer pa se mi zdi najpomembnejše dejansko izvajanje sprejetih ukrepov. Imamo na primer jamstvo za mlade, kar je dober prvi korak k temu, da bi se mladim zagotovila boljša prihodnost, predvsem pridobivanje prve zaposlitve. Nismo pa storili dovolj, da bi ta program zaživel.

Kako torej izboljšati vključenost mladih?

Mlade je treba prepoznati kot ključne gradnike družbe, v kateri živimo, in z njimi voditi konstruktiven dialog na vseh ravneh – lokalni, nacionalni in tudi mednarodni. Mlade še vedno prepogosto izključujejo zaradi neizkušenosti ali domnevnega nerazumevanja problematik. Prav tako je treba mladim zagotoviti orodja, ki jim bodo dala možnost soodločanja in posledičnega soustvarjanja okolja, v katerem živijo. To je na primer lahko institut mladinskih predstavnikov v nekaterih organih. Le tako se bomo rešili problema apatične, distancirane mladine, ki je ne zanimajo problemi, s katerimi se srečujemo na vseh družbenih ravneh.

Kakšno vlogo pri tem igra institut mladinskega delegata OZN?

S tem smo se zavzeli za to, da mladi postanejo del odločevalskega procesa. Veliko pomeni, da v tretjem odboru Generalne skupščine OZN, torej Odboru za socialne, humanitarne in kulturne zadeve, ne bodo politični odločevalci tisti, ki bodo govorili v imenu mladih, ampak bodo tam dejansko predstavniki mladih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.