Peter Petrovčič

28. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Politika

Volilna pravica za mlade

Zakaj so na referendumu o odcepitvi Škotske lahko glasovali tudi 16- in 17-letniki, v Sloveniji pa ne morejo?

Mlade zagovornice škotskega osamosvajanja

Mlade zagovornice škotskega osamosvajanja
© Profimedia

Škoti so se odločili, da ostanejo v zavetju Združenega kraljestva. Proti samostojnosti je glasovalo 55 odstotkov ljudi, zanjo pa 45 odstotkov. Med enimi in drugimi pa so bili tudi 16- in 17-letniki, ki so pravico voliti dobili sploh prvič in morda zgolj začasno, saj pravice izbirati predstavnike na parlamentarnih volitvah (še) nimajo. Te pravice starejši mladoletni nimajo niti v Sloveniji. Jo bodo dobili?

Škotska je na referendumu o neodvisnosti mladim omogočila, kar jim ponekod na lokalni ravni omogočajo Velika Britanija, nekatere nemške zvezne dežele, švicarski kantoni in sosednja Avstrija, kjer lahko volivci, starejši od 16 let, volijo na vseh, tudi splošnih volitvah.

Znižanje starostne meje za volitve je sicer že pred tremi leti državam članicam priporočil Svet Evrope, saj naj bi bili mladi v najpomembnejših razpravah vedno bolj potisnjeni ob rob. Zaradi starajočega se prebivalstva evropskih držav naj bi sčasoma v političnem procesu začele prevladovati teme, ki se tičejo starejših ljudi. Vse to pa bi po mnenju Sveta Evrope »lahko ogrozilo stabilnost demokracije v času, ko je socialna kohezija pomembnejša kot kadarkoli«.

V Sloveniji je tak predlog v parlamentarno proceduro leta 2001 vložila skupina volivcev s prvopodpisanim Petrom Levičem (Stranka mladih Slovenije), a ni dobil podpore. To je bila tudi ena izmed predvolilnih obljub zmagovalke predzadnjih volitev Pozitivne Slovenije, ki je vodila vlado, vendar se ni zgodilo nič. Iz kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek so v začetku leta sporočili, da so mladi res ena izmed ključnih prednostnih nalog vlade, a z volilno pravico zanje je po njenem treba ravnati previdno. Treba je upoštevati strokovno mnenje, da takšna ureditev omogoča »lažje manipuliranje z mladimi in vplivanje na njihovo mnenje za doseganje nekaterih drugih ciljev«, upoštevati konvencijo o otrokovih pravicah, ki pravi, da je otrok »vsako človeško bitje, mlajše od 18 let«, sploh pa bi bila za uvedbo take spremembe »potrebna sprememba slovenske ustavne ureditve«.

V sedanji sestavi državnega zbora najodločneje zagovarjajo znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice v Združeni levici, kjer predlagajo znižanje te meje na 15 let, saj je to »zakonsko določena starostna omejitev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi«. Iz zmagovalke, največje vladne stranke, Stranke Mira Cerarja, pa so sporočili, da se zavzemajo za večjo politično participacijo mladih, kar so zapisali tudi v svoj program, in da se zavezujejo, »da bomo v tem mandatu preučili možnosti znižanja starostne meje za volilno pravico z namenom povečanja politične participacije mladih«.

Bomo videli, kako bodo politične obljube odzvanjale v praksi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.