Peter Petrovčič

29. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Politika

Žrtvovana kraljica

Korak nazaj in dva naprej

Zakonca Zobec v Ljubljani, malo po tistem, ko so ustavni sodniki razpravljali o primeru Patria

Zakonca Zobec v Ljubljani, malo po tistem, ko so ustavni sodniki razpravljali o primeru Patria
© Uroš Abram

Postopki izločanja sodnikov v zadevi Patria se vlečejo več mesecev. Janšev odvetnik Franci Matoz je zahteval izločitev Branka Masleše in Vesne Žalik, tožilstvo izločitev Marka Šorlija in Barbare Zobec. Ta je izločitev predlagala sama, a nazadnje v skladu z odločitvami predsednika in podpredsednice vrhovnega sodišča ter občne seje ni bil izločen nihče. Tako je veljajo do sedaj, teden pred prvo sejo pa je bila na hitro, brez obrazložitve, izločena Barbara Zobec, soproga ustavnega sodnika Jana Zobca.

Zobčeva je prvi predlog za samoizločitev utemeljila s tem, da je njen soprog, ustavni sodnik Jan Zobec, o zadevi že odločal. A predsednik vrhovnega sodišča njenega predloga ni sprejel, saj ustavno sodišče ni odločalo vsebinsko, pač pa zgolj formalno. Odločalo je le, ali bo Janševo ustavno pritožbo sprejelo v odločanje navkljub praksi, da ustavno sodišče o zadevah, v katerih niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, ne odloča. Da bi morali za Janšo narediti izjemo, so menili samo trije ustavni sodniki: Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec.

Pred tednom je bila torej sklicana prva seja senata, vanj pa so bili poleg Masleše in Žalikove razporejeni še Marko Šorli, Barbara Zobec in Maja Tratnik. A sedaj so z vrhovnega sodišča sporočili, da je bila Zobčeva v senatu zamenjana: »Sodnica Zobec je predsedniku naknadno sporočila razloge, ki da ji ne omogočajo sodelovanja na seji, in predlagala, da se namesto nje v senat določi drug sodnik.« Imenovan je bil mag. Damijan Florjančič.

Je bil razlog za nenavadno menjavo preračunljivost? V skladu s prakso na relaciji med najvišjima sodnima organoma, ustavnim in vrhovnim sodiščem, se sodniki, ki so zakonci in ki na različnih stopnjah vsebinsko odločajo o isti zadevi, izločijo. Izloči se zakonec, ki zadevo dobi v delo drugi po vrsti. Če bi torej Zobčeva sodelovala v senatu, ki odloča o zadevi Patria, in bi senat sodbo potrdil, bi se moral ustavni sodnik Jan Zobec izločiti, kot se je to zgodilo v neki drugi zadevi aprila letos, ko je bil Zobec izločen, ker je njegova soproga o tej zadevi že odločala na vrhovnem sodišču.

Zobčeva v senatu torej ni želela sodelovati. To dokazujejo pojasnila, ki smo jih prejeli z vrhovnega sodišča. Sodnica je Maslešo obvestila, da »ima v času, ko je razpisana seja, vnaprej predvidene odsotnosti (30. septembra sistematski zdravstveni pregled, 2. in 3. oktobra pa dopust), zaradi česar da naj ne bi mogla sodelovati v senatu«. Masleša je sodnici potem predlagal, naj sistematski pregled opravi dan prej in dan dopusta porabi v kakem drugem terminu, tretji dan pa je bil rezervni termin. A »sodnica Zobec je pri predlogu vztrajala«. Če ne dvomimo, da je Zobčeva imela vnaprej predviden pregled in dopust v dneh, ko se bo odločalo v zadevi Patria, hkrati ni dvoma, da je Masleša predlagal rešitve, ki bi omogočile njeno sodelovanje v senatu. Te možnosti ni izkoristila.

Obramba je v zadevi Patria izgubila simpatizerja na vrhovnem sodišču, a ga je z umikom sodnice ohranila na ustavnem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.