Staš Zgonik

28. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Družba

Triglavski zabaviščni park

Divji petelin ogroža biatlonske prireditve. Jih bo rešila živina?

Sporni pokljuški bazen

Sporni pokljuški bazen
© Blaž Račič, Delo

Leta 2009 so na Pokljuki odprli prenovljeni biatlonski center. K desetmilijonski investiciji sodi tudi akumulacijski bazen za vodo, namenjen za napajanje topov za umetno zasneževanje. Glede na dimenzije, zapisane v gradbenem dovoljenju, so zgradili trikrat prevelik bazen. Računali so pač, da bodo papirje z dejanskim stanjem uskladili pozneje. A je vmes državni zbor sprejel nov zakon o Triglavskem narodnem parku, s tem pa so se stvari precej zapletle.

Smučarska zveza za prevelik objekt potrebuje okoljevarstveno soglasje Agencije za okolje. A v postopek izdaje dovoljenja so se vmešali okoljevarstveniki. Pristojne so prepričali, naj zaradi ogroženosti izjemno ranljive populacije divjega petelina na tem območju soglasja ne podelijo. Smučarska zveza se je na odločitev pritožila, vendar je ministrstvo za okolje in prostor, ki je drugostopenjski organ, odločitev agencije potrdilo. »Z vidika povečevanja kumulativnih vplivov (nemir, prisotnost ljudi) obstaja velika verjetnost, da posegi na Rudnem polju kritično ogrozijo stanje populacije vseh vrst koconogih kur, še posebno pa divjega petelina,« je ministrstvo zapisalo v odločbi. Večji akumulacijski bazen od dovoljenega po utemeljitvah ministrstva omogoča povečano dejavnost na območju, in čeprav ni neposrednih dokazov o njegovem vplivu na ptičjo populacijo, je treba upoštevati načelo previdnosti.

»Izvajali smo monitoring populacije divjega petelina in ugotovili, da se je ta v minulih letih celo povečala,« pravi direktor Smučarske zveze Jurij Žurej. Glavni razlog, zaradi katerega naj bi zmanjšali velikost bazena, torej po njegovem ne zdrži. »Morda bi morali za dodatno povečanje populacije zgraditi še nekaj bazenov,« pravi v šali.

Zdaj sta na voljo dve možnosti. Prva je zasutje dela bazena, s čimer bi ga spravili nazaj v okvire gradbenega dovoljenja. Prva težava, ki se pri tem pojavlja, je vprašanje, kje na območju Triglavskega narodnega parka dobiti toliko primernega materiala. Druga težava je prihodnost biatlonskega centra. »Če na Pokljuki ne bomo omogočili zasneževanja v ustreznem obsegu, se lahko poslovimo od svetovnega pokala,« opozarja Žurej.

Pri Smučarski zvezi rešitev težave vidijo v »prekvalifikaciji« akumulacijskega bazena, bodisi v bazen za požarno vodo, kar je tudi v interesu območnih gasilcev, bodisi v bazen za napajanje živine, za kar imajo soglasje lokalne pašne skupnosti. A pri tem seveda ostaja grenak priokus, da je mogoče kljub kršenju zakonodaje tako zaobiti predpise. »Ne skrivamo, da je osrednji namen bazen za zasneževanje prog,« odgovarja Žurej. »A dejstvo je, da na širšem območju ni ustreznega bazena, v katerem bi shranjevali vodo za gašenje požarov. Prav tako pa je dejstvo, da je na Pokljuki veliko živine. Z njo imamo celo precej težav, ker moramo v okolici centra pobirati živalske iztrebke. Saj ne zahtevamo, da nam bazen priznajo za bivališče človeške ribice.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.