Šole brez stresa

Zakaj ne bi gradili šol in vrtcev iz lesa?

Prenova šole, Gnesau, Avstrija, 2013. Na fotografiji razred iz jelke.

Prenova šole, Gnesau, Avstrija, 2013. Na fotografiji razred iz jelke.
© dermauerer

Brez šol in izobraževanja si danes ne moremo več predstavljati življenja. Zato vedno več pozornosti namenjamo tudi načrtovanju in oblikovanju prostorov v šolah in vrtcih. Raziskave potrjujejo, da sta razvoj prostorskih vrednot in raven zavedanja o kakovostnem prostoru odvisna od primerov in izkušenj, s katerimi ima človek opraviti v zgodnji mladosti.

Arhitekturna načrtovalska in oblikovalska praksa morata v današnjem času nujno temeljiti na predpostavki, da oblikovan, premišljeno opremljen in večfunkcionalen šolski prostor vzgaja. Vzgaja z estetiko, barvami, materiali, oblikami in vgrajenimi simbolnimi pomeni. Vse prvine šolskega prostora z nebesedno komunikacijo sporočajo veliko o tem, kaj je pomembno in kaj ne, kako cenimo energijo, kakšen odnos imamo do naravnih materialov, do okolja in kako si prizadevamo za trajnostni razvoj družbe.

Leseni nizkoenergijski vrtec, Ribnica, 2013. Vrtec v Ribnici je eden največjih nizkoenergijskih lesenih vrtcev v Sloveniji.

Leseni nizkoenergijski vrtec, Ribnica, 2013. Vrtec v Ribnici je eden največjih nizkoenergijskih lesenih vrtcev v Sloveniji.

Ob vseh pozitivnih dejavnikih šolskega prostora danes ne moremo več prezreti negativnega stresa, ki se ustvarja v šolah med učenci in učitelji. Splošno znano je, da negativni stres vodi v marsikatero bolezen, slabo počutje in s tem oslabitev človekove odpornosti. Prehrana, gibanje in različni načini zmanjševanja stresa so pogoste in učinkovite metode za preprečevanje tveganja poslabšanja zdravja. Vendar imajo tudi razpoloženje v prostorih, kakovost zraka in svetlobe, hrup, barve in ergonomija pohištva močan vpliv na naše počutje, delo in zdravje, zlasti v šolah.

Šola brez stresa

Leta 2003 so v Avstriji na raziskovalnem oddelku Joanneum Research naredili prvi nadzorovani laboratorijski poskus, s katerim so preučevali vplive različnih prostorov, v celoti ali samo delno izdelanih iz lesa, na človeka. Pokazali so se pozitivni učinki masivnega lesa na počutje in delo učencev. Ugotovitve so leta 2008 predstavili v raziskavi, imenovani SOS (Schule ohne Stress) – Šola brez stresa.

Na avstrijskem Štajerskem so v kraju Ennstal leta 2008 v sklopu obnove srednje šole dve učilnici v celoti opremili z elementi iz masivnega lesa (tla, strop, omare, stene, okna). V drugih razredih so uporabili standardne gradbene materiale. V šolskem letu 2008/09 so učence v obeh lesenih učilnicah ter v dveh standardnih učilnicah med seboj primerjali na podlagi različnih meritev in vprašalnikov, ki so temeljili na psiho-fizioloških metodah (merjenje srčnega utripa, vprašalniki, testi). Očitne razlike v merljivih parametrih so se pokazale predvsem pri frekvenci srčnega utripa. Prednosti lesenih učilnic so izstopale v tem, da so imeli učenci v njih znižan srčni utrip, v povprečju za 8600 udarcev manj. To pomeni, da so imeli vsak dan prihranjeni dve uri dela srca. Počasnejši srčni utrip v otroštvu dokazano znatno pripomore tudi k zdravju v odrasli dobi. Dodatno so bili dokazani še drugi pozitivni subjektivni učinki lesenih prostorov na učence, saj so imeli ti v lesenih učilnicah boljšo prebavo, bili so manj agresivni in bolj zbrani pri učenju.

Leseni pasivni vrtec v Preddvoru, 2012. Vrtec je bil nagrajen s številnimi priznanji.

Leseni pasivni vrtec v Preddvoru, 2012. Vrtec je bil nagrajen s številnimi priznanji.

Drugi avstrijski primer obnove šole z lesom smo imeli priložnost videti maja na strokovni ekskurziji po Avstriji v sklopu projekta Odprte hiše Slovenije. Zmagovalna natečajna rešitev je po zgledu iz Štajerske ponujala preobleke štirih učilnic – vsake učilnice z izbrano vrsto lesa. Uporabili so lokalni les in s tem zmanjšali transportno pot ter ponudili delo lokalnim izvajalcem. Vsaka od štirih vrst lesa, ki so jih uporabili pri prenovi – smreka, jelka, macesen in bor, vsako v svojem razredu –, ustvarja popolnoma drugačno ozračje, barvo, svetlobo in tudi vonj od vsake druge vrste. Po osebni praktični izkušnji v razredih lahko rečemo, da nekateri razredi delujejo nevtralno, drugi pa imajo zelo močne lastnosti, morda celo premočne. Vsekakor je takšen poskus uporabe različnih vrst lesa dobra popotnica pri načrtovanju in izbiri vrste lesa v javnih lesenih objektih v prihodnosti.

Leseni nizkoenergijski vrtec je standard

Pri gradnji javnih lesenih objektov v Sloveniji še zelo zaostajamo za severnimi sosedi. Čeprav je napredek opazen predvsem pri gradnji vrtcev (pri nas je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih več kot 20 lesenih vrtcev), pri šolah žal ni tako. Lahko bi celo rekli, da je leseni vrtec v Slovenji že postal standard, naše šole pa imajo zgrajenih nekaj lesenih prizidkov in nadzidkov.

Po besedah projektantov lesenih vrtcev se v Sloveniji cena gradnje lesenih vrtcev približuje ceni gradnje klasičnih, a je še vedno za približno 10 do 15 odstotkov višja. Cena gradnje vrtcev z opremo danes znaša od 1000 do 1800 evrov na kvadratni meter. Kljub temu so v nekaterih občinah že prepričani o pozitivnih učinkih lesenih in nizkoenergijskih javnih objektov in so s svojimi odločitvami presegli negativne stereotipe o leseni gradnji. Prav tako izračuni kažejo, da je cena javnih lesenih objektov v celotnem življenjskem ciklu stavbe nižja od cene številnih klasičnih gradenj. Najpomembneje pa je, da imajo lesene stavbe pozitiven vpliv na počutje in zdravje ljudi.

Dobra arhitektura danes ne bi smela biti razumljena kot razkošje, dobra arhitektura mora postati standard in bi morala omogočati kakovostno bivanje in delo vsem ljudem, ne glede na starost in morebitno oviranost. Brez izjeme pa bi morala biti arhitektura javnih stavb najkakovostnejša in bi morala biti dober zgled vsem drugim.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.