Denis Vičič

1. 10. 2014  |  Politika

Vrhovno sodišče odločilo o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti, skupina pravnikov pa o njegovem poslanskem mandatu

Vrhovno sodišče je dokončno odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše, predsednika SDS, ki je bil zaradi korupcije v primeru Patria obsojen na dve leti zapora. Ali je prvostopenjsko sodišče, čigar sodbo je potrdilo tudi višje sodišče, kazensko pravo v Janševem primeru uporabilo napačno oz. drugače, kot bi ga bilo moralo, bo znano šele čez en mesec. Takrat bodo stranke v postopku prejele pisne odločbe. Neuradno pa so sodniki zahtevo zavrnili, saj bi sicer uprava za izvrševanje kazenskih sankcij že dobila poziv, naj Janšo izpusti iz zapora. Več>>

O tem, da so vrhovni sodniki zavrnili Janševo zahtevo, je med drugimi poročala POP TV. Jože Podržaj, v.d. generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, je za to televizijo dejal, da bi v primeru, ko bi sodišče Janši ugodilo, zapori že dobili poziv, naj ga izpustijo. Ker se to ni zgodilo, naj bi torej veljalo, da je sodišče Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

Kot je znano, Janša trdi, da je žrtev montiranega procesa in da bodo v prihodnje morda žrtve takih procesov tudi ostali. Veljavnost obsodilne sodbe je izpodbijal z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je sicer izredno pravno sredstvo v javnem interesu, prek katerega se oblikuje sodna praksa in zagotovi enotna uporaba prava.

Obsodilna sodba Janeza Janše v primeru Patria sicer res ni bila čisto navadna sodba, ampak indična. A to ne pomeni, da ni veljavna. »Insinuacija je namig na nekaj. Indic pa je več kot to: je dejstvo, ki kaže na obstoj nekega drugega dejstva,« je že aprila za Mladino razložil dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete. »Vrsta indicev je vrsta oprijemljivih dokazov, ki sestavijo sliko.«

Dodajmo, da je 25. in 26. septembra na mednarodni znanstveni konferenci na temo "Kriza vladavine prava in demokracije v Evropi", ki jo je na Brdu pri Kranju organiziralo Društvo Evropska Slovenija, eden od civilnodružbenih satelitov stranke SDS, gostoval tudi dekan pravne fakultete v Helsinkih Kimmo Nuotio. Dejal je, da je »po prvem, ne preveč natančnem branju avstrijskega spisa o Patrii dobil občutek, da je avstrijska sodnica verjela, da so slovenske oblasti sodelovale pri korupciji. Podkupovalec namreč ne bi bil obsojen, če na drugi strani ne bi bilo prejemnika. Lahko rečete, da je obsodba temeljila na delnih dokazih in da dejanje ni bilo stoodstotno dokazano, vendar je bilo dokazov res zelo veliko«.

»Vidim, da so pri vas nekateri politiki izjeme, česar sam nikoli ne bi svetoval. Držati se je treba črke in duha zakona,« je še poudaril vodilni skandinavski strokovnjak za kazensko pravo.

O Janševem mandatu odločila tudi skupina neodvisnih pravnikov

Delo je zaključila tudi skupina pravnikov, ki jim je mandatno-volilna komisija državnega zbora naročila pripravo pravnega mnenja o tem, ali je zapornik Janša lahko poslanec ali ne.

Po naših neuradnih informacijah naj bi se pravniki poenotili, da določbe zakona o poslancih – ta v 9. členu določa, da poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev – veljajo tudi za tiste poslance, ki so bili na zapor obsojeni, preden so bili izvoljeni. Ko državni zbor mandat potrdi, nastopijo pogoji iz zakona o poslancih in mandat avtomatično preneha. Dokončno naj bi sicer o usodi Janše-poslanca odločili kar poslanci sami, saj zakon v 9. členu določa tudi, da poslancu, ki je bil obsojen na vsaj polletno nepogojno zaporno kazen, mandat ne preneha, če tako odloči državni zbor.

Po poročanju STA naj bi pravniki poslancem predlagali tudi možnost, da se Janši mandat odvzame začasno, dokler ne preneha prestajati kazen v zaporu Dob. V tem času bi ga lahko nadomestil kandidat, ki bi funkcijo poslanca nastopil, če bi, denimo, Janša postal minister.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.