Borut Mekina

 |  Mladina 40  |  Politika

Ne Patria, realnost ga je pokopala

Po odločitvi vrhovnega sodišča so Janševi podporniki trdno prepričani, da se bo čudež vendarle zgodil

Pesnik Tone Kuntner pred sodiščem na dan, ko je vrhovno sodišče sprejelo odločitev v zadevi Patria

Pesnik Tone Kuntner pred sodiščem na dan, ko je vrhovno sodišče sprejelo odločitev v zadevi Patria
© Borut Krajnc

Politični podporniki Janeza Janše vedno znova upajo, da bo zdaj njihov vodja končno opran očitkov korupcije. Ko je ta teden tudi vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, je prišla na vrsto vera v ustavno sodišče; to naj bi končno presodilo, kot je treba. »Še pošteno se bo gospodom kolcalo,« je v tem tonu ob zadnji razsodbi pripomnil Branko Grims, ki zdaj verjame v naslednjo instanco. Spet je trdno prepričan.

A po ustavnem sodišču bo na vrsti vera v strasbourško in po tem verjetno prepričanje, da je največja težava, da Evropa nima nekakšnega supersodišča, organa modrecev, ki bi bdel nad vsemi odločitvami, kot so v krogu SDS že govorili pred evropskimi volitvami. Tako je mogoče, kot vidimo, kupiti veliko časa. Čeprav je očitno, da je Janez Janša politična preteklost. Še celo v zanj idealnih okoliščinah, po padcu vlade Boruta Pahorja, je doživel poraz, ki ga takrat ni nihče pričakoval. Premagal ga je celo Zoran Janković. Zakaj? Ker Janeza Janše ni pokopala Patria, temveč realnost.

Kot oseba, kot človek je lahko vse to, kar o njem sanjajo vztrajna skupinica protestnikov in interesni krog organizacij ter skupin civilne družbe, ki jih je ustanovil in nahranil z javnim denarjem. A to ne igra nobene vloge. Janša je dokazal, da so bile njegove politike, davčne politike, politike kadrovanja, upravljanja države, socialne, kulturne, izobraževalne politike ne samo napačne, temveč uničujoče za državo. Res je, da imajo volivci kratek spomin, a opustošenje, ki ga je povzročila njegova vladavina, je bilo preobsežno. Pravo vprašanje je dejansko, kako to, da je po vsem tem SDS marsikje še vedno druga najmočnejša stranka.

Ko je Janez Janša leta 2004 prevzel oblast, so se vsi, ki so tedaj svarili pred njegovimi idejami, tolažili, češ da velike škode že ne more biti – Slovenija je članica EU in Nata ter trdno vpeta v demokratični okvir. A to mnenje se je izkazalo za napačno. Posledice njegovih zgrešenih potez občutimo še danes. Javnofinančna luknja je večinoma njegovo maslo – v času gospodarske rasti je še spodbudil zadolževanje in pregrel gospodarstvo. Strokovnjaki in politiki iščejo rešitev za t. i. strukturni primanjkljaj – nastal je takrat, ko je njegova vlada odpravila davek na izplačane plače. Kapitulacija cele vrste podjetij od Mercatorja do Intereurope in igralništva je posledica njegovega kadrovanja. Kultura? Poglejte politično kuhinjo na RTV Slovenija, spodbujeno s še vedno veljavnim, »Grimsovim« zakonom.

Kaj torej je v resnici proces Patria? Je to res mlinski kamen, ki obtežuje Janševo politično kariero? Se ga tako res želijo znebiti njegovi politični nasprotniki? Ne, prej nasprotno, še celo njegov odvetnik Franci Matoz postopke zavlačuje. Z afero Patria je Janši uspelo v času krize pozornost preusmeriti od svojih uničujočih političnih odločitev na svoje zasebne zadeve. Pomaga si celo z družino in otroki. Z afero Patria poskuša politično preživeti. Še vedno se oklepa tistih, ki jih je tranzicija najbolj prizadela, še vedno izkorišča njihov gnev in nekateri se še zdaj oklepajo njegovih zgodb o zarotah in ozadjih. Janša javne zadeve, politiko že dolgo izkorišča za reševanje svojih zablod.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.