Denis Vičič

19. 10. 2014  |  Družba

Poraz papeža Frančiška

Kljub napovedim, da bo rimokatoliška cerkev odprta tudi za geje, se to, kot kaže, kmalu še ne bo uresničilo. Dvesto škofov, ki se je sestalo na izrednem zborovanju v Vatikanu, se namreč ni strinjalo s stališčem, da je treba spoštovati dostojanstvo vsake osebe, ampak so pri glasovanju o spoštovanju in pravicah homoseksualcev znotraj RKC ostali pri veljavni ureditvi. Več>>

»Kot istospolno usmerjen katoličan sem vesel, da papež Frančišek in škofje iz vsega sveta govorijo o dejanskih težavah katoličanov ter ne razpravljajo le o katoliških idealih in o tem, kako bi verniki morali živeti. Oboje je pomembno. To, da visoki predstavniki katoliške Cerkve najprej izpostavijo pozitivne plati oseb, ki zaradi osebnih odločitev in različnih objektivnih okoliščin ne živijo v skladu s katoliškimi ideali (sem lahko uvrstimo večino LGBTI-skupnosti), in pozivajo k njihovemu sprejemanju v cerkvenih občestvih, se mi zdi pomemben preobrat v gledanju cerkvene hierarhije na te ljudi. To je pogled Jezusa, ki na slehernega človeka gleda z usmiljenjem,« je na poziv, naj z bralci Mladine deli občutja ob vesti, da naj bi Cerkev sprejela tudi istospolno usmerjene katoličane, odgovoril Mario Plešej. Govora je bilo o treh predhodnih sklepih izrednega škofovskega zborovanja (od točke 50. do 52.), v katerih je bilo poudarjeno, da imajo geji in lezbijke kakovosti in dostojanstvo kot vsi drugi in da jih je zato treba sprejeti in ceniti kot ostale.

A sledilo je vsaj delno razočaranje. Za to, da bi bili »napredni« sklepi zborovanja škofov potrjeni in predlagani v sprejem redni sinodi, ki bo oktobra prihodnje leto, je moral vsak sklep posebej prejeti dve tretjini glasov – in trije sklepi iz predhodnega poročila je niso. Zamenjal jih je sklep (55. točka), ki pravi samo to, da se bo cerkev »izogibala vsaki neenaki obravnavi« homoseksualnih oseb. Ob tem škofje vztrajajo, da je pravica do poroke izključno pravica heteroseksualnih parov.
Tudi ko bi bil sprejet bolj odprt končni dokument, to sicer ne bi nujno pomenilo, da se bo Cerkev spremenila. Odločitve izredne sinode bi namreč dokončne in obvezujoče postale šele po redni sinodi.

Katoliške gejevske in lezbične organizacije so že izrazile ogorčenje, da niso bili sprejeti prvotni »velikodušni« sklepi, poroča BBC: »Doktrina je zmagala nad potrebami vernikov.«

Iz sporočila, ki ga škofje po izredni sinodi pošiljajo vernikom, sicer izhaja še, da v Cerkvi obrata ne bo niti glede evtanazije (trpljenje je del Jezusovega načrta), niti glede umetne prekinitve nosečnosti (tudi ko je jasno, da bo novorojenec hudo bolan), niti pri obravnavi (ponovno poročenih) ločencev (ti bi morali, skladno z evangelijem, ne glede na vse vztrajati v zakonu). In to kljub temu, da se v RKC zavedajo, da si verniki želijo bolj moderne Cerkve.

Vatikan je namreč vernikom prav za potrebe sinode lani poslal vprašalnik, s katerim je preveril njihova stališča do spornih vprašanj. »Iz dobljenih odgovorov izhaja, da je klasična oblika družine še vedno aktualna, saj večina laiških anketirancev živi v takšni družini, obenem pa isti anketiranci ugotavljajo, da se je npr. zunajzakonsko bivanje v zadnjih desetletjih zelo močno razširilo. Ločeni in vnovič poročeni so čedalje bolj prisotna oblika »nove družine« ter predstavljajo pomemben pastoralni izziv. Nekateri se prav zaradi ločitve in ponesrečenega družinskega življenja oddaljijo od cerkvenega občestva, prenehajo s prejemanjem zakramentov, ali pa jih, navkljub nauku Cerkve na tem področju, še naprej prejemajo. O svoji bolečini in pričakovanjih do Cerkve so v vprašalniku spregovorili tudi neplodni pari, starši samohranilci, ovdoveli in drugi. Na vprašanje o istospolnih partnerstvih in pastoralni skrbi zanje so se anketiranci zavzeli za sprejemanje in spoštovanje istospolno usmerjenih v luči evangelija,« so odgovore slovenskih vernikov povzeli v Slovenski škofovski konferenci.

Papež Frančišek, ki si prizadeva za bolj vključujočo Cerkev in naj bi imel na svoji strani polovico škofov, je sicer prepričan, da se bodo tekom leta našle rešitve za mnoge izzive.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.