Denis Vičič

25. 11. 2014  |  Svet

Ferguson: belopoltemu policistu, ki je ubil temnopoltega najstnika, ne bodo sodili

Velika porota okrožja mesta St. Louis je odločila, da proti belopoltemu policistu, ki je 9. avgusta v mestecu Ferguson ustrelil neoboroženega temnopoltega 18-letnega Michaela Browna, ne bo podala obtožnice. Družina ubitega je globoko razočarana. V Fergusonu so se protestniki, nezadovoljni z odločitvijo porote, znesli nad policijsko postajo in policijskimi avtomobili, zažgali in izropali so tudi nekaj drugih poslopij. Protesti so potekali tudi v nekaterih večjih ameriških mestih.

Tožilec zvezne države Missouri je ob oznanitvi odločitve porote dejal, da je ta »do onemoglosti pregledovala in analizirala dokaze, a ni našla zadostnih razlogov za vložitev obtožnice«. Odločala je o tem, katera zgodba drži: policistova, ki trdil, da ga je neoboroženi Brown napadel, ko mu je bil ukazal, naj s ceste stopi na pločnik, ali zgodba očividcev, ki trdijo, da je ubiti bežal pred policijo, da je policist že takrat streljal nanj in ga nato usodno ranil, ko je Brown v znak predaje že dvignil roke v zrak. Očitno so presodili, da velja beseda policista, saj da »nekatere izjave prič niso skladne s fizičnimi dokazi«. »Naša naloga je bila ločiti dejstva od fikcije,« je še dejal tožilec. Poroto je sestavljalo dvanajst naključno izbranih, med katerimi je bilo devet belcev in trije temnopolti.

Mati ubitega je razočarana, da »morilcu njenega sina ne bodo nikoli odgovarjal za to, kar je storil«. Razočaranje so nad policiste, ki so varovali policijsko postajo v Fergusonu, izlili tudi drugi meščani. Vanje so metali vse, kar jim je prišlo pod roke. Policisti so množico poskušali pregnati s solzivcem. Solidarnostni protesti so se med drugim zvrstili tudi v Losa Angelesu, Filadelfiji in New Yorku.

Uboj 18-letnika je v ZDA ponovno odprl »rano« rasne neenakosti. Obama je v odzivu na odločitev porote dejal, da je v ZDA »še veliko predelov, kjer med policijskimi vrstami in temnopoltimi obstaja veliko nezaupanje«. To je po njegovem mnenju posledica dediščine rasne diskriminacije. Že sredi leta 2013, ko je sodišče v zvezni državi Florida varnostnika Georga Zimmermana oprostilo obtožb zaradi uboja 17-letnega temnopoltega in neoboroženega Treyvona Martina, je Obama dejal, da ve, kako si v ZDA obravnavan, ko imaš temno polt: »Zelo malo afroameriških mož v tej državi še ni doživelo, da so jim med opravljanjem nakupov sledili. To vključuje tudi mene. In zelo malo temnopoltih moških v ZDA še nima izkušnje s tem, da se je ženska v dvigalu, v katerega so vstopili, naenkrat trdno oklenila torbice in zadrževala dih, vse dokler ni izstopila. Ne bi rad pretiraval, a dejstvo je, da te vrste izkušnje vplivajo nam povedo, kako afroameriška skupnost interpretira dogodke v Floridi.« In tako interpretira tudi dogodke v Fergusonu.

»Amerika je dežela, v kateri že zgolj gola prisotnost črnca v belskih očeh velja za »kredibilno grožnjo« in v kateri to povsem nesorazmerno dejanje – belska eksekucija neoboroženega črnca – velja za »razumno reakcijo«. Rasizem povsem jasno določa, kdo je »kredibilna grožnja«, obenem pa tudi določa, kdo se lahko upravičeno boji za življenje – in kdo ne. Belec se lahko v prisotnosti črnca boji za svoje življenje, ne pa tudi nasprotno. Čeravno je belec do zob oborožen, črnec pa ima v rokah le ukradeno škatlico cigarilosov. Toda v resnici je ravno nasprotno: kot kaže primer iz Fergusona, bi se moral prav črnec ob pogledu na belca, še zlasti na belopoltega policista, povsem upravičeno ustrašiti za svoje življenje. Belec je zanj »kredibilna grožnja«. Črnci imajo v Ameriki nekaj sto let razlogov, da se ob pogledu na belce ustrašijo za življenje,« je zapisal Marcel Štefančič, jr. v eseju z naslovom Vrnitev rase.

Streljanje v Fergusonu je sprožilo tudi vprašanje o militarizaciji policije, ki razpolaga z vse več in vse močnejšim orožjem. »Ameriške policijske postaje so po 11. septembru 2001 dobile oklepnike, uporaba specialnih policijskih enot je postala nekaj vsakdanjega. Nemiri, ki te dni potekajo v Fergusonu, mestu, kjer so policisti ubili neoboroženega najstnika Michaela Browna, nekaj dni kasneje pa še enega človeka, so tudi neposredna posledica razkazovanja moči države. Uboja sta se zgodila zaradi prepričanja, da imajo policisti legitimno pravico ustreliti kogarkoli, ki se jim zdi malce sumljiv,« je razmišljal Jure Trampuš v komentarju o tem, da nasilje države vedno povzroči nasilje ulice. »Militarizacija policije spodbudi policiste, da ponotranjijo mentaliteto vojaka in o ljudeh, ki naj bi jim služili, razmišljajo kot o sovražnikih. Poveča se možnost nasilja, ogrožene so posameznikove pravice in pravice temnopoltih Američanov,« je Glenn Greenwald pojasnjeval, zakaj si sporna militarizacija policije zasluži več pozornosti.

»Vojno cono«, ki je bila zaradi protestov ob uboju Michaela Browna vzpostavljena v Fergusonu, pa je ameriški avtor Henry A. Giroux apliciral na ves svet: »Nastanka vojnega policista in države nadzora sta povezana in sta značilna za avtoritarno družbo in ukinjanje družbenih svoboščin. Pod režimom neoliberalizma se širi krog tistih ljudi, ki veljajo za zamenljive in je proti njim dovoljeno uporabiti silo. Težka roka države ni samo rasistična, ampak je del avtoritarnega načina vladanja, ki je pripravljeno ukrepati s silo proti vsakomur, ki ogroža neoliberalni kapitalizem, krščanski fundamentalizem in moč vojaško-industrijsko-akademske države nadzora. Ameriška uporaba morilskega orožja proti sovražnikom v tujini zdaj prihaja tudi domov,« je njegovo pisanje povzela Darja Kocbek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.