IMF priznal, da je prezgodaj zahteval varčevanje

Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je eden od treh članic trojke mednarodnih posojilodajalcev, je končno priznal, da je ravnal napačno, ko je v letih 2010 in 2011 od prezadolženih držav zahteval varčevanje. Kot piše publicist Mike Whitney na Counterpunch, v poročilu, ki so ga pripravili v raziskovalnem oddelku sklada, IMF zdaj priznava, da bi moral počakati, da bi gospodarstvi EU in ZDA dosegli trajnostno rast in šele potem zahtevati zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnih izdatkov.

To opravičilo pa ni iskreno, saj so na IMF dobro vedeli, kakšne bodo posledice zahtevane politike varčevanja, pa so kljub temu pri njih vztrajali, da bi zadovoljili tiste, ki sklad vodijo. Zdaj se od svojih odločitev ograjujejo zgolj zato, da bi ljudi prepričali, da je vse skupaj bila le ena velika napaka, razlaga Whitney. Medtem ko je IMF vztrajal pri zahtevah za zmanjšanje javnih izdatkov in proračunskega primanjkljaja, so centralne banke zasipavale finančne trge s sveže natisnjenim denarjem. Andrew Huszar, ki je sodeloval pri pripravi programov varčevanja, je priznal, da je bilo to zasipavanje z denarjem veliko reševanje bogatih.

V poročilih medijev o opravičilu IMF Whitney pogreša navedbo, da je bil v letih 2010 in 2011 direktor IMF Dominique Strauss-Kahn, ki je bil prisiljen maja 2011 odstopiti zaradi spolnega škandala. Pred tem je po poročanju NPR hotel Grčiji, Portugalski in Irski dati več časa za ureditev njihovih javnih financ, zavzel se je tudi za omilitev varčevalnih ukrepov, ki so bili pogoj za reševanje omenjenih prezadolženih držav. Grški ekonomisti so takrat razlagali, da je bil IMF, ko ga je vodil Strauss-Kahn, protiutež politiki strogega varčevanja, ki so ga zahtevali voditelji severnih članic z evrom. Strauss-Kahn je opozarjal, da bo šok terapija s strogimi varčevalnimi ukrepi v Grčiji in drugih prezadolženih državah v Evropi povzročila gospodarsko recesijo in proteste.

Ker ga je policija aretirala v hotelu v New Yorku, njegovih opozoril ni nihče upošteval. Ali ni čudno, da so ljudje, kot je Strauss-Kahn, vselej križani zaradi svojih spolnih škandalov, ljudi z Wall Streeta pa ne zasačijo nikoli, sprašuje Mike Whitney. Dominique Strauss-Kahn po mnenju Whitneyja leta 2011 ni več podpiral politik, ki so jih elite, ki vodijo IMF, hotele izvajati, zato so se ga hotele znebiti.

Niso jih skrbele njegove spolne akrobacije v hotelu Sofitel, ampak njegovi načrti za IMF, ki jih je predstavil aprila 2011, torej mesec dni pred škandalom, na inštitutu Brookings. Tam je dejal, da rast za rešitev krize ni dovolj, ampak je treba zagotoviti tudi bolj pravično delitev prihodka. Močna mreža socialne varnosti v kombinaciji s progresivno obdavčitvijo lahko zmanjša neenakost, ki jo povzroča trg. Investirati je treba v izobraževanje in zdravstvo, pomembno je, da imajo socialni partnerji pravico do pogajanj o kolektivnih pogodbah, zlasti v razmerah, ko realne plače stagnirajo. Podprl je davek na finančne transakcije. Strauss-Kahn je v omenjenem govoru predlagal razdelitev bogastva, ki si ga je finančna elita nakopičila s svojimi spornimi posli.