28. 11. 2014 | Mladina 48 | Družba
Čas za spremembo
Ko je pred leti Slovenija pripravljala poročilo o premikanju ure, je za mnenje porvprašala predvsem podjetja, nobene šole, zdravstvene ustanove …
Prihranek pri uporabi električnega toka zaradi premikanja časa je minimalen, zakaj ga torej sploh premikamo
© Borut Peterlin
V evropski direktivi iz leta 2001, ki za nedoločen čas uvaja usklajeno premikanje ure na poletni čas v vsej EU, je zapisana določba, da mora evropska komisija do leta 2007 pripraviti poročilo o učinkih te ureditve. Komisija je to na podlagi poročil, ki so ji jih poslali iz držav članic, storila in sklenila, da je ureditev primerna, sploh »zaradi ustreznega delovanja notranjega trga«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Janez Bertoncelj, Ljubljana
Čas za spremembo
Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja o smiselnosti premikanja ure dvakrat letno, in se marsikomu zdi ta administrativni ukrep povsem nesmiseln, se pa la redko kdo vpraša o smiselnosti ure, uradnega časa, ki na neki dani lokaciji velja, ne da bi ga skozi leto kakorkoli spreminjali. Govorimo seveda o astronomskem času, edinem pravemu času, če temu lahko tako rečemo, namreč, da je ura poldne, ko je sonce... Več