Staš Zgonik

13. 2. 2015  |  Mladina 7  |  Politika

Postkomisarski sindrom

Nekdanji evropski komisarji težko ohranijo oboje, vpliv in dobro ime

Se je nekdanji slovenski komisar Janez Potočni res zapletel v »nasprotje interesov« ali gre le za, kot pravi sam, žaljive obtožbe?

Se je nekdanji slovenski komisar Janez Potočni res zapletel v »nasprotje interesov« ali gre le za, kot pravi sam, žaljive obtožbe?
© Etienne Ansotte; Shimera, EU

Evropski komisarji praviloma tudi po izteku mandata ostanejo na očeh javnosti. Njihove nadaljnje karierne odločitve pač veliko povedo o delovanju med mandatom in razkrijejo morebitne skrite interesne povezave. Po pravilih evropske komisije morajo nekdanji komisarji, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov, za vsak angažma še 18 mesecev po izteku mandata pridobiti dovoljenje komisije. V teh 18 mesecih seveda prejemajo izdatno finančno nadomestilo.

Nekdanji evropski komisarji so zaradi prepoznavnosti, vplivnosti in poznavanja bruseljskega dogajanja in delovanja Evropske unije zaželeni sodelavci. Evropska komisija pa je po mnenju nekaterih nevladnih organizacij pri preprečevanju konfliktnih položajev premalo odločna. Pod drobnogledom se je tri mesece po izteku mandata zdaj znašel tudi nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Sporna naj bi bila njegova vloga predsedujočega Forumu o prihodnosti kmetijstva, vsakoletni konferenci z izdatno finančno podporo švicarske biotehnološke korporacije Syngenta. Ta je eden največjih svetovnih igralcev v proizvodnji pesticidov in razvoju gensko spremenjenih rastlin in torej deluje v precejšnjem nasprotju s cilji, ki jih je na položaju okoljskega komisarja zagovarjal Potočnik. Evropska komisija mu je angažma odobrila, »pod pogojem, da njegove aktivnosti v zvezi z organizacijo konference ne bodo vključevale česarkoli, kar bi bilo povezano s komercialnimi interesi Syngente«.

Tako ubesedena odločitev seveda pušča preveč prostora za domišljijo, a Potočnik je zaradi obtožb, da se je prodal, ogorčen. »Sklepati, da zaradi njihovega sofinanciranja denimo podpiram GSO ali da sem imel od tega finančne koristi ali da jih je imela Syngenta, ker sem ji to s čimerkoli že doslej omogočal, je čez rob dobrega okusa. Uporabljati stavke, ki sem jih slišal v zadnjih dneh, kot ’nihče ne more dokazati, da morebiti Syngenta ni imela koristi zaradi komisarjevih insajderskih informacij’, je, kot bi za vas nekdo zapisal, da nihče ne more dokazati, da niste oropali banke. Nič ni zlaganega, a človek je oblaten s sumom.«

Po njegovih besedah je Forum za prihodnost kmetijstva, ki se ga je redno udeleževal, že ko je bil evropski komisar, ključni prostor za kresanje mnenj, kar zadeva prihodnje usmeritve v kmetijstvu. In to nujno potrebuje spremembe v trajnostni smeri. »Zato sem tudi sprejel izziv predsedovanja konferenci, ker to pomeni, da lahko vplivam na usmerjanje vsebine. Moj namen je pripraviti okolje, ki težko sprejema spremembe, na zahtevno pot, ki je pred njim, na nekaj, kar je nujno in neizogibno.«

Za angažma razen potnih stroškov ne prejema nikakršnega plačila. »Delam stvari, ki so zanimive in ki po mojem prepričanju pripomorejo k javnemu dobremu in nujnim spremembam. To je povsem moja odločitev, lahko bi se seveda odločil tudi drugače in si privoščil daljši počitek.«

Kot še pravi Potočnik, je pri izbiri dejavnosti vsekakor pozoren na možnost nasprotja interesov. »Za zdaj nič od tega, kar sem predlagal v odobritev komisiji, ni bilo zavrnjeno, imam pa nekatere dejavnosti še v preverbi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.