Denis Vičič

26. 2. 2015  |  Politika

Hanžek na čelu preiskovalne komisije o dogajanju v Teš 6

Poldrugo milijardo evrov je državo stala investicija v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Brez korupcije ni šlo. Celjski kriminalisti so samo v preiskavi dela poslov ugotovili oškodovanje v višini 284 milijonov evrov. Sredstva naj bi s pomočjo vodilnih v Tešu neupravičeno dobil Alstom, glavni dobavitelj opreme in izvajalec gradnje šestega bloka. A nad projektom so neprestano bdeli tudi politiki. »Hanžkova« preiskovalna komisija bo raziskovala politično odgovornost za ekonomsko in ekološko neupravičeno investicijo. Bo to še ena parlamentarna komisija, ki bo sama sebi namen?

Da je bil Matjaž Hanžek izbran za predsednika državnozborske preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je bilo pričakovano. Bil je prvopodpisani pod zahtevo Združene levice, naj se preiskava v parlamentu začne. S Teš 6 se je ukvarjal že, ko je stranka TRS, ki jo je vodil, še nastopala samostojno: pred dvema letoma so vložili ovadbe proti nekdanjima predsednikoma vlade Borutu Pahorju in Janezu Janši ter njunima finančnima ministroma.

Predlog Združene levice so podprle vse poslanske skupine razen poslanske skupine SDS. Pa poslanci res verjamejo v koristnost parlamentarne preiskave, ali so podporo dali zato, da bi komisijo pri delu ovirali, vsiljevali svoje poglede na dogajanje v Teš 6?

»Rad verjamem, da sodelujejo iz prepričanja, da je treba razčistiti pretekle stvari,« pravi Hanžek. »Če politične stranke in nekateri njihovi člani, ki niso bili vpleteni v nečednosti njihovih prejšnjih garnitur, ne bodo počistili teh stvari, tudi sami ne bodo mogli verodostojno nastopati pred volivci.«

Meni, da preiskovalna komisija ne bo samo sama sebi namen, kot to velja za večino dosedanjih: »Edina možnost, da dela ne bi dokončali, je samo ta, da bi vlada pred tem padla. Pa ne zato, ker bi nas vlada podpirala, v naše delo se ne sme vtikati … Zato, ker naše delo lahko ustavijo le predčasne volitve.«

A kaj naj bi dejansko ugotovili? Teš 6 je že zgrajen. »Pri vsaki stvari me zanima predvsem to, kakšno vrednost ima za naprej. Prepričan sem, da bomo našli vzorce, kako pride do ugrabitve države, kako lobiji pritiskajo na odločevalce, da državne institucije nato delujejo v interesu zasebnikov in ne javne koristi. … Hkrati bomo lahko konkretno razčistili, kateri politiki so imeli prste vmes. Upam, da bodo to volivci na naslednjih volitvah razumeli,« pravi predsednik nove preiskovalne komisije, ki ga mora sicer potrditi le še plenum, a bo to zgolj formalnost.

»Preiskovalno komisijo lahko razumemo tudi kot podporo policiji pri njihovih preiskavah,« dodaja Hanžek. »Iz izkušenj, ki jih imam iz obdobja, ko sem opravljal funkcijo varuha človekovih pravic, me skrbi, da posamezni lobiji pritiskajo ali bi lahko pritiskali na policijo.«

Dosedanje ugotovitve policistov in kriminalistov pa so pomembna podpora Hanžkovi komisiji. Dajejo ji legitimnost: »To, da je policija že zdaj našla za 284 milijonov korupcijskega denarja, je resen pokazatelj, da predlog za to preiskavo ni izmišljen, da ni poskus, da bi koga diskreditirali.«

Prav preiskave bodo morda pomagale Holdingu slovenskih elektrarn oziroma državi od Alstoma pridobiti (zaenkrat še domnevno) protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Podkupovanje je sicer, kot kaže, stalna praksa francoskega koncerna: v ZDA bo moral zaradi korupcije plačati okrog 600 milijonov evrov kazni.

»Vse, kar pogledaš, je ena velika zmešnjava,« pravi Hanžek o dokumentih, ki so jih pridobili do sedaj in ki so jih priložili tudi zahtevi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o Tešu. »Od cene investicije, cene premoga, do tega, da ministrstvo enkrat izda odločbo, da bo kurjen samo domači premog, nato samo tuji, potem že mešani … Totalna zmešnjava, verjetno nalašč, da bi se morebitna preiskava še težje odvijala.«

V tej zmešnjavi bodo Hanžek in preostali člani komisije – Bojan Dobovšek (SMC), Danijel Krivec (SDS), Ivan Hršak (DeSUS), Matjaž Han (SD), Jernej Vrtovec (NSi) in Alenka Bratušek (ZaAB) – torej iskali jasne dokaze o vplivih lobijev na politike in vplivih politike na sprejetje ukrepov, ki so omogočili nadaljevanje projekta, ki je državo že stal veliko in jo še bo. »Investicija bo gotovo nerentabilna,« pravi Hanžek. »To luknjo bomo morali državljani zapolniti prek neposredne investicije, kot je to bilo pri bankah, ali pa posredno, prek višje cene električne energije.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.