Denis Vičič

 |  Politika

»V tem mestu ni prostora za seksizem!«

Že dolgo ni bilo festivala, ki bi – upravičeno – dvignil toliko prahu, kot ga je Festival ženstvenosti, ki naj bi konec marca potekal v Cankarjevem domu. »Moderna družba je mnoge ženske popolnoma uničila s to miselnostjo o enakopravnosti in z ostalim sranjem,« je na svoje predavanje vabil Rudi Kirar, ki pozna »resnico« in bi udeleženke poskušal prepričati, da lahko ženske srečo dosežejo samo, če se vrnejo k svoji »prvinski naravi«. Kaj ta prvinska narava je, smo izvedeli od idejne vodje festivala Urške Faller, ki je na spletni strani zapisala: »Ženska v zadnjih dveh desetletjih, bolj kot je emacipirana, bolj je izkoriščana in zasužnjena. Nič več ni boginja, ki nosi v sebi novega potomca človeštva, ga rodi in vzgaja. Ni več boginja partnerstva, ki razvaja in neguje svojega moškega.« Proti festivalu, ki spodbuja podrejanje žensk, so s pozivom, naj mu Cankarjev dom odreče gostoljubje, nastopili znanstvenice in znanstveniki, feministke in feministi. Glavna organizatorka ga je le odpovedala. A navedla, da ga odpoveduje tudi zaradi varnosti predavateljev, kar naj bi kazalo na »nasilnost« tistih, ki so festivalu nasprotovali.

Napovedani predavanji »Ženska, utihni in poslušaj me!« in »Kako (p)ostati najboljša žena, partnerica, mati« sta le dve od spornih predavanj festivala ženstvenosti, ki ga je nameravala izvesti ustanova Femme Feminite.

»Pod krinko nove vizije ženskosti Femme Féminité ponuja tradicionalno vlogo, ki v nasprotju z retoriko festivala nikoli ni bila zares presežena, festival pa jo še dodatno utrjuje,« je Feministična fronta zapisala v izjavi za javnost. »Festival ideje ženstvenosti vsili tako, da jih postavi kot ideal, ki se mu je mogoče približati le s prilagoditvijo spolno stereotipnim družbenim pričakovanjem. … Žensko telo tako postane orodje in blago, s katerim se ženska lahko proda v javnem, zasebnem in poslovnem življenju. Ne more biti bolj očitno, da je v tem procesu nemogoče ostati subjekt. Nasprotno, že sami naslovi dogodkov dokazujejo, da gre za skrajno objektivizacijo, pri čemer je očitno po mnenju organizatoric in organizatorjev to nujno, da bi bila ženska lahko “najboljša žena, partnerica in mati”.«

Organizatorji festivala žensko postavljajo v odnos odvisnosti od moškega in je niso zmožni misliti izven tega odnosa, je še opozorilo več deset podpisnikov izjave Feministične fronte, med katerimi je večina uglednih družboslovcev in družboslovk in ki ima podporo tudi med mnogimi nevladnimi organizacijami.

S tem, ko bi morala ženska po mnenju organizatorjev festivala vedno »poosebljati pozitivno energijo«, so organizatorji »stigmatizirali širok spekter čustvovanja, predvsem tistih čustev, ki omogočajo ljudem, da zaznajo, da je obstoječi družbeni sistem izvor mnogih stisk in krivic, ter jih mobilizirajo, da ukrepajo proti njim«, so še zapisali.

»Mnogi dogodki v okviru festivala so namenjeni individualizaciji družbenih problemov in spodbujanju občutka osebne krivde. Namesto mobiliziranja za spremembe festival ženskam ponuja produkte in storitve, ki jim obljubljajo “razrešitev te krivde” na individualni ravni in doseganje ideala ženstvene ženske. Ženskost je torej nekaj, kar je mogoče doseči s potrošništvom in discipliniranjem svojega telesa in psihe.«

Skupina znanstvenic je Cankarjevemu domu poslala poziv, naj festival odpove. Zakaj je nedopustno, da bi se festival odvil, in to v slovenskem hramu kulture, sta opozorili tudi kolumnistki Asja Hrvatin in Tanja Lesničar Pučko. »In tako tudi Urška Faller, organizatorica festivala, ni čutila potrebe, da bi majčkeno pokukala v večstoletno zgodovino emancipacije, ki je celo njej, ki jo tako prezira, omogočila, da lahko danes kot podjetna samostojna ženska sploh organizira svoj komercialni »lifestyle« festivalček. Tudi o tem, da ima naraščajoča depresija morda kaj opraviti z ekonomskim propadom države, s ponovno naraščajočo neenakostjo in nasiljem nad ženskami – nič. O tem, kako vulgarno je govoriti o ženstvenosti, karkoli že to pomeni prodajalcem dragih cunj, krem in povečanih prsi, če ženske nimajo denarja za položnice, če službo izgubljajo, ker so »v sebi nosile novega potomca človeštva«, o tem, da vsiljevanje klišeja o ženstveni ženski, ki je obupna mešanica patriarhata, vere/newagea in potrošništva, povzroča še dodatne travme ženskam, ki idealu ne morejo ustreči – tudi nič. Gospa bi pač prodajala lepe misli in mehke gibe,« je v Dnevniku zapisala slednja.

Urška Faller (tukaj si lahko preberete intervju, ki ga je dala za Časnik.si) je v odziv visokošolske zavode pozvala, naj odpustijo raziskovalke, ki v njenem poslanstvu ne vidijo koristi.

Danes je objavila obvestilo, da festivala ne bo. »Spoštovani, zaradi nezadostne zasedenosti kapacitet ter varnosti tako izvajalcev kot tudi obiskovalcev festival odpovedujemo.«

Jasno ni le to, kdo bi ogrožal izvajalce festivala.

Preberite si še članek o>> in odziv na>> biološko deterministično predavanje biologinje Simone Kralj Fišer, kako si ljudje izbiramo partnerja.






Celotna izjava Feministične fronte:

V tem mestu ni prostora za seksizem!

Med 26. in 28. marcem je v Cankarjevem domu napovedan »festival ženstvenosti« Femme Féminité, ki pod pretvezo prizadevanja za dobrobit žensk s predavanji, kot so »Ženska, utihni in poslušaj me!« in »Kako (p)ostati najboljša žena, partnerica, mati«, spodbuja patriarhalno podrejanje ženske in prispeva k diskriminaciji vseh, ki ne ustrezajo njihovemu idealu »prave ženske«. Na festival želimo opozoriti v kontekstu patriarhalnih praks, ki se vse bolj razraščajo in utrjujejo v javnem prostoru in so gonilo težnje po ponovni tradicionalizaciji žensk.

Iz programa festivala je razvidno, da gre za neoliberalen projekt, ki posameznice iztrga iz družbenega konteksta in jim onemogoča kritično prevpraševanje lastne pozicije. Pravzaprav jim festival ideje ženstvenosti vsili tako, da jih postavi kot ideal, ki se mu je mogoče približati le s prilagoditvijo spolno stereotipnim družbenim pričakovanjem. V ta namen žensko telo postane orodje in blago, s katerim se ženska lahko proda v javnem, zasebnem in poslovnem življenju. Ne more biti bolj očitno, da je v tem procesu nemogoče ostati subjekt. Nasprotno, že sami naslovi dogodkov dokazujejo, da gre za skrajno objektivizacijo, pri čemer je očitno po mnenju organizatoric in organizatorjev to nujno, da bi bila ženska lahko “najboljša žena, partnerica in mati”. S tem žensko postavljajo v odnos odvisnosti od moškega in je seveda niso zmožni misliti izven tega odnosa. Ob vsem tem pa menijo, da bi ženska morala “poosebljati pozitivno energijo”, kar nenazadnje pomeni stigmatiziranje širokega spektra čustvovanja, predvsem tistih čustev, ki omogočajo ljudem, da zaznajo, da je obstoječ družben sistem izvor mnogih stisk in krivic ter jih mobilizirajo, da ukrepajo proti njim. Mnogi dogodki v okviru festivala so namenjeni prav nasprotnemu - individualizaciji družbenih problemov in spodbujanju občutka osebne krivde. Namesto mobiliziranja za spremembe festival ženskam ponuja produkte in storitve, ki jim obljubljajo “razrešitev te krivde” na individualni ravni in doseganje ideala ženstvene ženske. Ženskost je torej nekaj, kar je mogoče doseči s potrošništvom in discipliniranjem svojega telesa in psihe.

Le na prvi pogled preseneti, da Cankarjev dom gosti tak festival. CD je sicer javna ustanova, ki naj bi delovala v javnem interesu, a hkrati predstavlja eno osrednjih nacionalnih kulturnih institucij, ki kot takšna deluje v okviru nacionalne ideologije. Če naj bi javni interes pomenil zadovoljevanje potreb vsega prebivalstva, je nacionalna ideologija vedno izključujoča, saj se na podlagi dominantne narodnostne skupine vzpostavlja nasproti drugim nacijam, priseljenkam, migrantkam idr., in je zatiralska do žensk, saj jih z vidika državotvorne ideologije sili v edino družbeno priznano vlogo, tj. vlogo matere, ki se žrtvuje za družino in domovino.

Celoten festival temelji na subtilnem seksizmu, ki ni očiten na prvi pogled, a ni zato nič manj škodljiv. Retorika, ki jo uporabljajo organizatorke in organizatorji festivala je navidezno pozitivna, polna lažnih postulatov, kot so boginja, srce, milina itd., a v sebi skriva zahtevo po retradicionalizaciji spolnih vlog. Filozofija festivala sloni na kritiki ženske emancipacije, ki naj bi bila vzrok za vse več bolezni med ženskami. Ne revščina, brezposelnost, prekarnost, nasilje - za stiske je kriva emancipacija. Še več, zaradi delovanja zunaj doma naj bi se ženske tudi anatomsko izrodile, dokaz česar naj bi bili večja mišična masa, širše čeljusti, večja stopala. Tu gre za izključevanje vseh žensk, ki fizično ne ustrezajo edini pravi podobi ženske, ki jo ponuja ta festival. Hkrati pa gre tudi za namerno zlorabo znanosti in napačno interpretacijo njenih izsledkov, da bi opravičili neenakost spolov kot nekaj naravnega.

Skrb, da bi ženske opustile materinstvo in družinsko življenje je odveč, saj raziskave kažejo, da se je stopnja rodnosti spet zvišala in da ženske še vedno opravljamo veliko več neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela kot moški. Pod krinko nove vizije ženskosti Femme Féminité tako ponuja tradicionalno vlogo, ki v nasprotju z retoriko festivala nikoli ni bila zares presežena, festival pa jo še dodatno utrjuje.

Govor o izključno heteroseksualnih in cisspolnih ženskah ženske razume zgolj v okviru heteronormativnega binarnega spolnega sistema, ki je sicer tudi družbena matrica, znotraj katere so ženske obravnavane kot drugorazredne osebe. Festival Femme Féminité ne sprejema pluralnosti in raznolikosti spolnih usmerjenosti ter spolnih identitet in s tem popolnoma izbriše lezbijke, biseksualke, panseksualke, transspolne ženske ter nebinarne in queer osebe. Ženske predstavlja tudi izključno kot objekte poželenja, ne pa kot posameznice z lastno avtonomijo in možnostjo odločanja glede svoje seksualnosti.

Pozivamo vse pobude, kolektive in posameznice, da skupaj zgradimo kritičen diskurz proti patriarhalni in heteroseksistični nadvladi. Spodbujamo vse do festivala kritične artikulacije, vse akcije in prakse, ki bodo v javni prostor vnašala nepatriarhalno podobo ženske. Prav tako zahtevamo, da Cankarjev dom festivalu odpove gostoljubnost. Pošljimo jasno sporočilo Femme Féminité in drugim glasnikom in glasnicam patriarhata, da za seksizem nikjer in nikdar ni prostora!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.