Denis Vičič

10. 3. 2015  |  Politika

Sposobnost

Za finančnega ministra Dušana Mramorja je odstop ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal. »Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo možno kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu,« je dejal nekdanji dekan Ekonomske fakultete. Sedanja dekanja fakultete Metka Tekavčič, ki je poleg rednega dela v zadnjih dvanajstih letih prejela še nekaj več kot 200 tisoč evrov, pa je v TV Klubu na POPTV o tem, kako je možno, da nekateri poleg zaposlitve utegnejo opravljati še »tržno dejavnost«, dejala: »To je tako kot pri izpitih. Nekdo se bo učil pol ure in ga opravil, drugi pa tri mesece, a ga ne bo.«

Ministrica za visoko šolstvo Stanka Setnikar Cankar je v času, ko je bila dekanja Fakultete za upravo, za fakulteto opravljala še dodatno plačano svetovanje. Od leta 2003 je prek fakultete zaslužila dodatnih 541 tisoč evrov. Zato je predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop, ta pa ga je sprejel.

Drušan Mramor, ki do sedaj še ni komentiral dogajanja ob predstavitvi prenove spletne aplikacije Supervizor, je nad odločitvijo Cerarja razočaran. To je zanj slab signal, saj zdaj živimo v tržni ekonomiji.

To, da lahko strokovnjaki tudi ob delu služijo, se mu ne zdi sporno. »Ta sistem je normalen, imajo ga tudi drugje. Kolegi v Ameriki imajo petek zase in se lahko ves dan ukvarjajo s tržno dejavnostjo, mi smo pa pač delali popoldne, pa sobote in nedelje.«

Po poročanju STA se ni natančneje opredelil do okoliščine, da je Stanka Setnikar Cankar sredstva s strani fakultete prejemala v času, ko jo je vodila.

Dejal je še, da je navajanje zaslužkov »že od nekdaj način, kako se poskuša diskreditirati nekoga na javnem položaju«.

Že preden se je odzval Mramor, je sedanja dekanja Ekonomske fakultete v Ljubljani dejala, da so avtorske pogodbe, ki zaposlenim prinašajo dodaten denar, popolnoma neproblematične. Če je nekdo sposoben poleg rednih obveznosti delati še kaj, tega ne bi smeli omejevati: »To je tako kot pri izpitih. Nekdo se bo učil pol ure in ga opravil, drugi pa tri mesece, a ga ne bo.«

Ministrica v odstopu je sicer v radijski oddaji Studio ob 17h še enkrat poudarila, da v njenem ravnanju ni bilo nič spornega. Kot so njene odgovore povzeli na MC RTVSLO, so »na fakulteti za upravo zaradi velikega povpraševanja v preteklosti po državi vodili deset centrov in izobraževali tudi študente na izrednem študiju ter tako pridobili dodaten denar. Zato ministrica v odstopu poudarja, da honorarji niso šli iz proračunskih sredstev, ki jih za visoko šolstvo ni nikoli dovolj, temveč iz dodatno pridobljenega tržnega denarja. Ne razume, zakaj se zdaj problematizira prejemke tistih, ki na fakultete pripeljejo dodatne programe in z njimi tudi denar.«

Na to se je odzvala Komisija za preprečevanje korupcije, a navedla skope podatke. Zgolj za leti 2013 in 2014. Trdijo, da je bilo sredstev, ki na Fakulteto za upravo niso prišla iz proračuna, v teh letih malo, le 50.000. Pripravljajo pa tudi že konkretnejše podatke o tem, koliko sredstev, ki jih je fakulteta pridobila od leta 2003, je bilo dejansko »nedržavnih«.

Z upravne fakultete so medtem že sporočili, da »izvajajo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike. Od leta 2003 do 2014 so tako prejeli 29,1 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, še 23,5 milijona z naslova tržne dejavnosti in neproračunskih virov ter dober milijon iz evropske blagajne«.

V odzivu na ogorčenje javnosti, ki preprosto ne verjame, da je možno kakovostno opravljati redne naloge iz zaposlitve in hkrati še dodatno služiti s predavanji, svetovanji, ali drugimi projekti, je Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), pozval pristojne, naj raziščejo vse vidike zaslužkarstva nekaterih posameznikov v javnem sektorju.

Štrukelj je pozdravil napoved ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da bodo javni uslužbenci, javni zavodi in organizacije v prihodnje podvrženi stalnemu pregledu, hkrati pa bo zagotovljena transparentnost plač, transferjev in prihodkov.

»Nesprejemljivo je, da privilegirani posamezniki javno izobraževanje in javni sektor nasploh jemljejo zgolj kot ozadje svojega zaslužkarstva. Če želijo to početi, naj ustanovijo zasebne fakultete,« je dejal. In med vrsticami opozoril na to, da javni denar pogosto neupravičeno odteka tudi v zasebne institucije, ki so – tako ali drugače – uspele dobiti akreditacijo za izvajanje študijskih programov, čeprav bi jih lahko izvajali že javni zavodi v okviru zdajšnjih kapacitet in sredstev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.