Denis Vičič, STA

11. 3. 2015  |  Politika

Samoimenovanje pod drobnogledom kriminalistov

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek sumijo, da je zlorabila uradni položaj. Na njenem domu so že opravili hišno preiskavo, preiskujejo še prostore poslanske skupine in stranke ZaAB. Kot je dejal tiskovni predstavnik Policije, naj bi preiskava potekala tudi na vladi. Odvetnik Alenke Bratušek Aleksander Čeferin je potrdil, da kriminalisti preiskujejo samoimenovanje nekdanje premierke za evropsko komisarko. Preiskava je zanj zgolj predstava za javnost. Za Alenko Bratušek pa »popolnoma nepotrebna, saj ima vse dokumente že KPK«.

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je že oktobra 2014 v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije ugotovil, da je nekdanja premierka Alenka Bratušek ravnala v nasprotju interesov. »Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala,« so poudarili na komisiji. Kot uradna oseba bi morala biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne. Takratni minister za notranje zadeve Gregor Virant naj bi jo bil na to opozoril, so še zapisali v KPK.

Preiskavo usmerja in vodi specilizirano državno tožilstvo.

»Kaj pa mislijo, da bodo našli na hišni preiskavi? Morda pismo Junckerja, naj gospa Bratušek ne pozabi dvigniti roke, ko se bo na vladi glasovalo o njej? Zadeva je absurdna in tega smo v naši državi že navajeni. Državi gre slabo in nobene predstave za javnost tega ne bodo spremenile. Vprašanje je le, kdaj bo večina to spoznala,« je odvetnik Čeferin dejal v odzivu za STA.

Kot je v Dnevniku pisal Igor Škerl Kramberger, je KPK v poročilu glede samokandidature Alenke Bratušek sicer predstavila precej široko definicijo, kaj nasprotje interesov je. To je sprožilo pomisleke, kdaj potem sploh lahko člani vlade odločajo o kakšni zadevi in ali je torej odločanje nekdanje predsednice vlade res lahko predmet neodobravanja. Pravnik Rajko Pirnat je na te pomisleke odgovoril, da se je v primeru Alenke Bratušek »zelo jasno izkazalo, da interes države, da v Bruselj pošlje najbolj sposobnega kandidata, ni bil upoštevan«. Nad iskanjem najboljšega je prevladal zasebni interes, je dejal profesor ljubljanske Pravne fakultete. »Tudi če bi vlada med svojimi člani takšnega 'najboljšega kandidata' našla, ta ne bi smel glasovati sam o sebi. Že videz nasprotja interesov je popolnoma nesprejemljiv.«

Kot je znano, je vlada Alenke Bratušek predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju konec julija poslala seznam treh komisarskih kandidatov. Poleg Alenke Bratušek sta bila na njem še zunanji minister Karl Erjavec in evropska poslanka Tanja Fajon. Juncker je izbral premierko in ji ponudil mesto podpredsednice Evropske komisije, pristojne za energetsko unijo. Zaslišanja v Evropskem parlamentu ni prestala in nato 9. oktobra od kandidature odstopila. Vlada Mira Cerarja, ki je medtem že nastopila mandat, pa je nato kandidirala Violeto Bulc.

Odziv Alenke Bratušek

Nekdanja premierka je na tiskovni konferenci še sama potrdila, da ji policisti očitajo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pridobitve nepremoženjske koristi. Kot se sicer zdi Bratuškovi, tudi kriminalisti niso vedeli, kaj iščejo. Doma, kjer je bila preiskava končana v manj kot eni uri, so ji zasegli USB-ključke, na katerih ima shranjene fotografije iz časov, ko je bila predsednica vlade, telefon in možev računalnik. V državnem zboru, kjer so bili kriminalisti prav tako okoli eno uro, pa so prav tako želeli zapise njenih dokumentov in elektronskih sporočil, je povedala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.