Denis Vičič

20. 3. 2015  |  Mladina 12  |  Svet

Presenečenje, presenečenje!

Višji davki in višje plače za gospodarsko rast

Guverner Mark Dayton, eden od redkih ameriških zagovornikov progresivne obdavčitve

Guverner Mark Dayton, eden od redkih ameriških zagovornikov progresivne obdavčitve
© Profimedia

Mark Dayton je milijarder, ki je od leta 2011 guverner ameriške zvezne države Minnesota. Vodenje države, ki leži na srednjem zahodu ZDA in meji na Kanado, je prevzel, ko je ta imela 6,2 milijarde dolarjev proračunskega primanjkljaja in sedemodstotno brezposelnost. Danes je država milijardo dolarjev »v plusu«. Število brezposelnih se je prepolovilo. Le kako je Daytonu uspelo? »Uravnoteženja proračuna« se pač ni lotil z nižanjem stroškov dela za podjetja, z varčevanjem v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih, kot to počnemo tudi v Sloveniji. Ravno nasprotno.

Da višji stroški dela in višje obdavčenje bogatejših odženejo tiste, ki ustvarjajo delovna mesta, je trdno verjel Daytonov predhodnik, republikanec Tim Pawlenty. Preselijo se v davčno ugodnejše države, lahko celo odidejo iz Združenih držav Amerike, še vedno ponavljajo republikanci. Od leta 2003, ko je Pawlenty prevzel položaj, je zato zvišal le en davek – tistega na cigarete. Minimalne plače si ni upal zvišati. Poslovanje države je bilo porazno. Njegova politika je v osmih letih »ustvarila« samo 6200 novih delovnih mest, piše Huffington Post. Proračunski primanjkljaj države se je s štirih milijard dolarjev zvišal na šest milijard.

Vajeti je nato prevzel Dayton, pripadnik odstotka najbogatejših Američanov. A je nasprotno od pričakovanj nastopil proti »svojemu razredu«. S 7,85 odstotka na 9,85 odstotka je zvišal obdavčitev posameznikov, ki zaslužijo več kot 150 tisoč dolarjev, ter parov, ki skupaj zaslužijo več kot 250 tisoč dolarjev na leto. Država je v proračun samo zaradi tega ukrepa dobila kar dve milijardi dolarjev več sredstev.

Minnesotski odločevalci so na njegovo pobudo sprejeli tudi zvišanje minimalne urne postavke. Lani avgusta se je zvišala prvič, s 6,5 dolarja na 8 dolarjev, ukrep pa velja za podjetja, ki imajo več kot 500 tisoč dolarjev prihodkov na leto, kar po poročanju MinnPosta dejansko pomeni večino podjetij v Minnesoti. Do leta 2018 bo minimalna urna postavka dosegla 9,5 dolarja na uro, kasneje pa se bo usklajevala z inflacijo. Ameriška podjetja, ki poslujejo na zvezni ravni, morajo sicer zaposlenim plačevati najmanj 7,25 dolarja na uro.

In kaj se je po teh spremembah zgodilo? So podjetja res zbežala v ugodnejše države? So se premožnejši izselili? Ne. Tistih z dohodki, višjimi od 150 tisoč dolarjev na leto, je bilo zaradi gospodarske rasti, ki so jo v Minnesoti povzročili ukrepi, kar 6230 več od pričakovanih. Ne le da bogatejši niso nikamor odšli, uveljavljene spremembe so jih torej ustvarile še več. Tudi podjetja so kljub zvišanim stroškom dela ostala. In navkljub višjim stroškom dela zaposlila dodatnih 172 tisoč ljudi. Stopnja brezposelnosti je v Minnesoti, ki ima 5,5 milijona prebivalcev, s 3,6 odstotka peta najnižja v ZDA. Delavci tam v povprečju na leto zaslužijo osem tisoč dolarjev več od ameriškega povprečja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.