Peter Petrovčič

 |  Politika

Konec nesmiselnega pregona novinarjev?

© Borut Krajnc/Arhiv Mladine

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je predstavil novelo kazenskega zakonika. Sprememb je malo, a so pomembne in potrebne, pravi minister. Kot je to običajno pri spreminjanju kazenske zakonodaje, gre za širjenje kaznivosti, za povečevanje represije. A se zdi, da gre vsaj za povečevanje represije na pravih mestih. V primeru novinarjev in žvižgačev novela zakonika represijo znižuje.

Novela med drugim predvideva lažje preganjanje kaznivih dejanj, storjenih nad šibkejšimi osebami v družini, viša kazni za korupcijska kazniva dejanja, omogoča pretrganje zastaranja izvršitve kazni za čas, ko so obsojenci na begu oziroma se izmikajo (zaporni ali denarni) kazni, ter krepi učinkovitost pregona davčnih zatajitev in zlorab notranjih informacij ...

Poleg tega pa novela kazenskega zakonika predvideva tudi izključitev kaznivosti za novinarje in (deloma) tudi za žvižgače – uradne osebe, ki izdajo tajni podatek. To je pomemben korak naprej.

Na ministrstvu zagotavljajo, da gre za ureditev, ki bi Slovenijo uvrstila med evropske države, ki imajo na tem področju najbolj napredno zakonodajo. Novela predvideva, da ne bo kaznovan tisti, ki objavi tajni podatek, glede katerega »javni interes po razkritju prevlada nad javnim interesom po ohranitvi njegove tajnosti«, pod pogojem, da s tem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več oseb. Poudarek, pravi Klemenčič, je na besedi »neposredno«.

S tem se Slovenija vrača nazaj, v čas, preden je Janševa vlada pod vodstvom dr. Lovra Šturma spremenila kazenski zakonik in uvedla kaznivost za razkritje tajnih podatkov brez izjem.

Pod določenimi, sicer precej bolj strogimi pogoji, bo – če bo novela ostala taka, kot so si jo zamislili na ministrstvu – namreč izključena tudi kaznivost t.i. žvižgačev, uradnih oseb, ki morajo sicer po zakonu varovati tajnost podatkov, a vseeno razkrijejo nepravilnosti na strani države.

Spremembe gredo v državni zbor po redni poti in mesecu dni javne razprave. Sprejete pa bi lahko bile lahko kmalu za tem, kar je je dobra novica za novinarje, ki so se znašli v kazenskih in predkazenskih postopkih zaradi »izdaje tajni podatkov«. Gre namreč za milejše določbe glede pregona in bodo lahko veljale v vseh konkretnih postopkih, ki ob uveljavitvi novele še ne bodo pravnomočni. V kazenskem pravu namreč velja, da če je novi zakon milejši, velja tudi za nazaj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.