Denis Vičič

23. 3. 2015  |  Družba

Več kot 70 zakonov diskriminatornih do istospolnih parov

Analiza pravnega položaja istospolnih partnerjev in otrok v istospolnih družinah je pokazala, da je slovenskih zakonov, ki neenako obravnavajo raznospolne in istospolne pare, več kot 70. »Pregled razkriva, da je diskriminacija množična in sistemska, zajema celotno pravo,« je ob predstavitvi analize dejala dr. Barbara Rajgelj. »Pri nobeni ureditvi nismo našli razloga za neenako obravnavo.« Sprejeta novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost opredelila kot skupnost dveh oseb, vse neenake obravnave odpravlja. Neenakost namreč izvira prav iz do sedaj neenake obravnave partnerskih skupnosti – zakonska zveza je bila doslej in bo do uveljavitve novele zakona le skupnost dveh oseb nasprotnega spola – in pravic, ki iz teh skupnosti izhajajo.

© ilga.org

»Diskriminacije v zakonodaji je bistveno več, kot smo domnevali,« je na tiskovni konferenci dejala Barbara Rajgelj, ki je skupaj z dr. Nežo Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta predstavila rezultate analize. »Diskriminacija je množična in sistemska, ne pa občasna ali osredotočena samo na eno področje življenja partnerjev in njihovih otrok.«

V kazenskem postopku so, na primer, partnerji v heterospolnih partnerskih skupnostih opravičeni pričanja proti partnerju, kar za partnerje v registriranih in neregistriranih istospolnih skupnostih ne velja. Če bi Marija, ki je v zunajzakonski zvezi z Janezom, storila težko kaznivo dejanje, za katerega ve tudi on, je Janez ne bi bil dolžan ovaditi. Ko pa bi bila Marija v neregistrirani partnerski skupnosti s Tino, bi jo Tina nujno morala prijaviti policiji, saj bi bila sicer sama v prekršku. »To so stvari, ki so nedopustne,« je dejala Rajgelj. »Saj samo to, katerega spola je tvoj partner, določa, ali si storil kaznivo dejanje ali ne.«

Takšnih primerov je še in še. »V zakonih s področja družinskega, civilnega, delovnega, gospodarskega, kaznovalnega in upravnega prava ter prava socialne varnosti smo iskali ključne besede, ki obravnavajo razmerja med ljudmi. Bodisi partnersko razmerje, bodisi razmerja med staršem in otrokom. Ugotovili smo, da je diskriminatornih več kot 40 procesnih in materialnih zakonov.«

Na področju socialne varnosti, denimo, je brezposelni partner v zakonski zvezi lahko zdravstveno zavarovan po drugem partnerju, kar za istospolne pare spet ne velja. »V delih, kjer zakonodajalec pravice in dolžnosti navezuje na partnerska razmerja, je zakonski korpus v celoti diskriminatoren pri obravnavi neregistriranih partnerjev, zelo pogosto pa tudi registriranih partnerjev,« so poleg omenjenih raziskovalk ugotovili še Iztok Štefanec in dr. Mojca Zadravec s Pravne Fakultete v Ljubljani ter odvetnica Nada Perčič.

V sklopu analize so pregledali še nesistemske zakone in našli še 30 takih, v katerih je ureditev diskriminatorna. »Zakon o službi v slovenski vojski določa, da imajo družinski člani vojaka, ko ta umre, pravico, da ostanejo v službenem stanovanju, partnerji v istospolni skupnosti take pravice nimajo,« je kot primer še navedla Barbara Rajgelj.

V vseh primerih, kjer so raziskovalci našli neenako obravnavo, bi ustavno sodišče, če bi o tem odločalo, zagotovo ugotovilo protiustavnost, je dejala Neža Kogovšek Šalamon. Ko je odločalo o ureditvi dedovanja, jo je že.

A spreminjanje vsakega zakona posebej ne bi bila dobra zamisel, saj bi trajalo predolgo, lahko bi se pojavile napake, zaradi katerih bi neenakosti na plano udarile kasneje, je še pojasnila raziskovalka z Mirovnega inštituta. »Za sistemske težave je nujna sistemska rešitev, celovita sistemska in edina logična ureditev pa je izenačitev partnerskih skupnosti.« In prav to prinaša novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila sprejeta v začetku marca, Cerkev in z njo povezani posamezniki pa grozijo z referendumom o noveli.

Če bi ustavno sodišče dovolilo izvedbo referenduma, zakon pa bi na njem padel, bi morali neenako obravnavani vsak zakon spreminjati posebej, kar bi lahko trajalo več let, terjalo visoke stroške in je dejansko nemogoče izvesti, saj bi o vsakem posebej moralo odločati ustavno sodišče. »Ljudje živijo tukaj in zdaj. Pravno varnost in pravno predvidljivost potrebujejo danes,« je dejala Rajgelj.

Edina diskriminatorna ureditev, ki je novela zakona o zakonski zvezi ne odpravlja, je določba zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V njem je namreč izrecno določeno, da je oploditev dovoljena samo »moškemu in ženski, ki sta v zakonski zvezi«. Preostali zakoni, v katerih so raziskovalci ugotovili neenakosti, večinoma izrecno omenjajo »zakonsko zvezo«, zato bi izenačitev vseh partnerskih skupnosti v zakonu o zakonski zvezi pomenila tudi izenačitev vseh pravic, ki izvirajo iz partnerskih odnosov in torej odpravo ugotovljenih diskriminacij.

Analizo, ki predstavlja sistematičen in celovit pregled slovenske zakonodaje z vidika zakonske obravnave istospolnih in raznospolnih partnerstev in položaja otrok in staršev v družinah dveh staršev istega ali različnega spola, je v sklopu projekta DIKE pripravilo društvo Legebitra v partnerstvu z Zavodom za kulturo in raznolikost Open, Mirovnim inštitutom, Zagovornikom načela enakosti, Inštitutom za pravno raziskovanje in norveškim Landsforeningen for lesbiske, homofile, bifile og transpersoner. Projekt je podprt s sredstvi finančnega mehanizma EGP.

Celotno analizo si lahko preberete tukaj>>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.