Staš Zgonik

27. 3. 2015  |  Mladina 13  |  Politika

Nešportno vedenje

Športni klubi bi kovali dobiček na račun zdravja svojih navijačev, stranka Zavezništvo Alenke Bratušek pa pripravlja zakonsko novelo, ki naj bi omilila prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah

Športni užitki v Planici

Športni užitki v Planici
© Uroš Abram

Industrija alkoholnih pijač družbi povzroča velikanske zdravstvene in družbene stroške. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na leto zaradi alkohola umre dva in pol milijona ljudi.

Drugače od tobačnih podjetij, ki so vedno bolj na udaru visokih dajatev, grozečih zdravstvenih opozoril in prepovedi uživanja, je industriji alkoholnih pijač razmeroma lahko. Še zmeraj oglašuje svoje blagovne znamke in sponzorira največje športne dogodke. Opozorila, s katerimi mora opremiti cenovno večinoma še vedno razmeroma dostopne izdelke, se zlijejo z etiketo.

Katerakoli industrija si želi čim manj regulacije. Ta navadno zmanjšuje dobiček. Zato je vsaka dodatna omejitev, ki jo državi uspe uvesti proti močni industriji z negativnim vplivom na javno zdravje, uspeh, lahko bi rekli civilizacijski napredek. In temu napredku se ne bi smeli zlahka odreči.

Sprejetje Kebrovega zakona o omejevanju porabe alkohola, skupaj s prepovedjo točenja na športnih prireditvah, je pomenilo uspeh, ki naj bi se mu zdaj odrekli, da bi lahko športni klubi s tem povečali prihodke. Je to res dovolj dober razlog za odpoved civilizacijskemu napredku?

Več denarja za šport je mogoče zagotoviti ne le z odpravo regulacije, temveč tudi z zaostritvijo te. »Če je v športu premalo denarja in če oblast meni, da je treba to spremeniti, lahko zviša davek na alkohol in iz dodatnih prihodkov financira šport,« alternativno možnost ponudi dr. Richard Daynard, dolgoletni borec proti tobačni industriji. Zagovorniki sprememb navajajo, da je zakon ustvaril nepravilnosti, kot je na primer točenje alkoholnih pijač tik ob prireditvenem prostoru in v VIP-ložah. To je vsekakor slabo. Zakon bi torej potreboval nekaj sprememb. A v nasprotni smeri. V smeri dodatne regulacije.

Ali s prepovedjo točenja alkohola odvzamemo čar obisku športne prireditve? Če to drži, kaj to pove o družbi? »Vprašanje je, ali bi brez pripadajoče pijanske katarze športne prireditve sploh še zasedale tako pomembno mesto v življenju naroda,« je »skrb« za NeDelo ubesedil glasbenik in kolumnist Mitja Blažič - N’toko.

Pa še nekaj: predlagatelj sprememb zakona je poslanec Jani Möderndorfer, ki je hkrati predsednik športnega kluba Union Olimpija, katerega glavni pokrovitelj je pivovarna. Ob tako v nebo vpijočem nasprotju interesov bi se moral poslanec vsaj tiho držati ob strani ali se celo izločiti iz odločanja, ne da spremembo brez kakršnegakoli sramu celo sam predlaga. Poslanci so predstavniki ljudstva, ne športnih klubov in industrije alkoholnih pijač.

Ne le šport in alkohol, tudi politika in alkohol ne sodita skupaj. Zato bi bilo primerno, da državni zbor ponudi zgled in s svojega subvencioniranega menija odstrani ves alkohol. Da bomo lahko bolj prepričani, da so njegove odločitve vsaj trezne, če že niso vedno pametne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.