Peter Petrovčič

27. 3. 2015  |  Mladina 13  |  Družba

Spet uklonilni zapor?

Neplačnikom kazni za prekrške ni več treba v zapor, lahko opravljajo družbeno koristno delo … Za zdaj.

Zamreženi vhod v zapor na Dobu

Zamreženi vhod v zapor na Dobu
© Uroš Abram

Ustavno sodišče je konec lanskega leta prepovedalo uporabo uklonilnega zapora, s katerim je država dolga leta izvajala pritisk na storilce prekrškov, naj plačajo kazen. To pa še ne pomeni, da je uklonilni zapor, ki je bil v desetih leti izrečen več kot deset tisoč neplačnikom, preteklost.

Doslej je država neplačnike prekrškov lahko najprej poslala v zapor, poslej ji kot ukrep za izvršitev kazni na voljo ostaja le še, da za neplačnike (ki niso sposobni plačati kazni) odredi družbeno koristno delo.

To sicer ni nova praksa, zadnja leta tako kazen za prekršek odsluži od tri do štiri tisoč ljudi. Novo je to, da neplačnikom (tistim, ki kazni nočejo plačati, in tistim, ki je ne morejo) ne grozi več mesec dni zapora.

A čeprav izrek uklonilnega zapora zdaj ni več mogoč, to še ne pomeni, da tako ne bo niti v prihodnje.

Pri uzakonitvi uklonilnega zapora so sodelovale različne vlade z različnimi političnimi predznaki. Uklonilni zapor je ministrstvo za pravosodje med zakonske spremembe zapisalo v času ministra Ivana Bizjaka in vlade Janeza Drnovška leta 2002, državni zbor pod vodstvom Boruta Pahorja ga je sprejel na predvečer odstopa te vlade, uporabljati pa se je začel 1. januarja 2005, v času Janševe vlade in ministrovanja Lovra Šturma. Odpravila tega »ukrepa«, ki je v svojem bistvu najinvazivnejša kazenska sankcija, ni nobena od štirih vlad, ki so nasledile prvo Janševo, pač pa šele ustavno sodišče.

A niti to ni reklo, da uklonilni zapor ni primerno sredstvo za zagotovitev plačilne discipline na področju prekrškov. Ni reklo, da gre za nesorazmeren ukrep glede na težo prepovedanega ravnanja. Ni reklo, da je pretirano, če država z zaporom sili ljudi k plačilu kazni za prekršek, saj je zapor načeloma najhujša oblika kazni za najhujša kazniva dejanja. Ustavni sodniki so rekli zgolj, da merila za izrek uklonilnega zapora oziroma »procesne zahteve« niso dovolj jasno določene. »Odprava uklonilnega zapora iz teh razlogov je tolažilen stranski učinek prav nič tolažilnega sporočila, da je uklonilni zapor vsebinsko čisto primeren ukrep (ne sankcija?!) za lomljenje dolžnikove volje,« je o odločitvi ustavnega sodišča nedavno zapisal dr. Dragan Petrovec s Pravne fakultete v Ljubljani.

Dokler politika ne izkoristi priložnosti za ponovno uvedbo uklonilnega zapora, ki so ji jo dali ustavni sodniki, državi ostaja na voljo za dosego plačilne discipline na tem področju precej bolj human »ukrep« dela v družbeno korist. Storilcem prekrškov, ki kazni ne morejo plačati, zdaj ni treba neposredno v zapor, pač pa lahko sodišču predlagajo, da bi kazen odslužili z (neplačanim) delom v človekoljubnih in drugih družbeno koristnih organizacijah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.