Denis Vičič

28. 3. 2015  |  Svet

Kitajska naveličana smoga

V Pekingu, kjer je onesnaženost ozračja dvakrat večja kot v preostalih kitajskih mestih, že naslednje leto ne bo več obratovala nobena od štirih termoelektrarn na premog, ki so dvajsetimi milijonom prebivalcev do sedaj zagotavljale električno energijo. Eno so zaprli lani, dve pa v preteklem tednu. Zapiranje termoelektrarn v kitajskem glavnem mestu je v skladu s trendom po vsej Kitajski. Voditelji države, ki v ozračje izpusti največ ogljikovega dioksida, bi radi z zmanjšanjem porabe premoga za proizvodnjo elektrike zmanjšali »stranske učinke« gospodarske rasti. In omilili kritike, da jim za onesnaženje ni mar.

Namesto zaprtih termoelektrarn bodo prebivalci Pekinga in tamkajšnja podjetja električno energijo dobivala iz štirih novih elektrarn na plin. Te bodo proizvedle 2,6-krat več električne energije od predhodnic, poroča Bloomberg, in hkrati v ozračje izpustile bistveno manj ogljikovega dioksida.

V zraku kitajske prestolnice so sicer najbolj problematični trdni delci premera 2,5 mikrometra (PM 2.5), ki so za zdravje ljudi najbolj nevarni, saj so tako drobni, da prehajajo v pljuča. V povprečju je bilo lani v kubičnem metru pekinškega zraka 85 mikrogramov teh trdnih delcev, medtem ko je bila na ravni Kitajske ta koncentracija 35 mikrogramov na kubični meter zraka. V Sloveniji je dovoljeno, da količina teh trdih delcev vsako leto največ 18-krat preseže vrednost 50 mikrogramov na kubični meter. Njihova povprečna letna mejna vrednost pa mora biti največ 20 mikrogramov na kubični meter zraka.

Peking seveda ni edino kitajsko mesto, ovito v smog. Presežna vrednost najdrobnejših trdnih delcev v zraku je bila zabeležena v 90 odstotkih od 161 kitajskih mest, kjer se je meritev izvajala.

Večino trdnih delcev v ozračje izpustijo prav termoelektrarne na premog. Trenutno Kitajska skoraj dve tretjini vse električne energije proizvede s kurjenjem premoga, medtem ko je v drugi največji onesnaževalki – Združenih državah Amerike – tako proizvedene 30 odstotkov električne energije, v Nemčiji pa 40 odstotkov. Lani je sicer poraba premoga na Kitajskem prvič upadla, in sicer za dva odstotka v primerjavi z letom 2013. Letos naj bi padla še za 2,5 odstotka.

Čeprav si Kitajska ni zastavila nobenega cilja, do kdaj in za koliko namerava zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, je v izziv izboljšanja kakovosti zraka odločno zagrizla. Že do konca letošnjega leta naj bi zaprla dva tisoč manjših rudnikov premoga. Ponovno naj bi zagnala jedrske elektrarne. Že spodbuja izgradnjo hidro-, sončnih in vetrnih elektrarn. Njene investicije v »čisto« proizvodnjo električne energije na svetovni ravni pomenijo kar 30 odstotkov vseh investicij. Po uvajanju zelene tehnologije pa Kitajska menda prednjači pred vsemi ostalimi državami.

Oblasti so spoznale, da bodo okoljske spremembe, ki jih toplogredni plini še pospešujejo, imele velik vpliv na Kitajsko. Ogrozile bodo kmetijstvo in gospodarske projekte. Ukrepe pa je spodbudil tudi odziv javnosti, ki čedalje glasneje opozarja na nevzdržne bivanjske razmere. Film »Pod kupolo«, ki govori o smogu v večjih kitajskih mestih, si je ogledalo vsaj 175 milijonov Kitajcev.

T6X2uwlQGQM

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.