Denis Vičič

22. 4. 2015  |  Politika

Dan Zemlje?

© Tomo Lavrič

Ob dnevu Zemlje, ki ga po vsem svetu obeležujemo 22. aprila, naj bi se spomnili, da je treba varovati naš planet, ki je »ranljiv in enkraten«. A ko vlade držav sveta odlašajo z uveljavitvijo strožjih omejitev izpustov toplogrednih plinov, Zemlji, okolju ne škodijo prav nič. Planet je po milijardah let še kar tukaj. Se je pa v tem času na njem marsikaj zgodilo. Do množičnega izumrtja živalskih in rastlinskih vrst je prišlo vsaj petkrat, morda celo šestkrat. Vsakič znova je bilo posledica sprememb v okolju, ki so se zgodile tako hitro, da se skoraj vse živo nanje ni moglo prilagoditi. Okoljske spremembe so večkrat sprožili toplogredni plini. Ko torej znanstveniki politike prav na svetovni dan Zemlje pozivajo, naj vendarle sprejmejo ukrepe, ki bi omejili izpuste in preprečili okoljske spremembe, tega – v bistvu – ne počnejo zaradi Zemlje.

Najbolj množično izumrtje vrst se je zgodilo pred okrog 250 milijoni let, ob koncu permske dobe. Preživeli naj bi le štirje odstotki vseh takrat obstoječih morskih živih bitij in le deset odstotkov preostalih. Izumrtju naj bi botrovalo več povezanih dejavnikov – predvsem naj bi bilo posledica segrevanja ozračja, ki naj bi ga povzročili množični izbruhi vulkanov in uhajanje metana, prej ujetega v led.

Avtorji čisto nove študije, objavljene v reviji Science, so med obdobjem, ko je na Zemlji izumrlo največ živih bitij in rastlinja, in današnjim časom našli vzporednice. Vrenje lave na površje je v ozračju povzročilo povečanje koncentracije ogljikovega dioksida. Oceani so se takrat izjemno hitro zakisali – iz zraka so vsrkali kolikor je bilo mogoče ogljikovega dioksida. »Količina ogljikovega dioksida, ki je bil v zrak izpuščen pred 250 milijoni let, je bila sicer večja od vseh današnjih zalog fosilnih. Vendar pa je hitrost izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje ob koncu permske dobe podobno hitrosti, s katero ga v ozračje izpuščamo danes,« je za Vice pojasnila dr. Rachel Wood, ena od avtoric študije.

Ukrepanje je res nujno, so jasni znanstveniki in okoljski aktivisti. Voditelje držav pozivajo, naj decembra 2015, ko se bodo na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah zbrali v Parizu, sprejmejo zavezujoče cilje, s katerimi bi za človeka nevarne okoljske spremembe omilili, če ne celo zaustavili.

Prvi in glavni cilj je jasen: ozračje se ne sme segreti za več kot dve stopinji Celzija. V ozračje bi lahko izpustili še največ tisoč milijard ton ogljikovega dioksida in do leta 2050 morali postati povsem družba, brez izpustov toplogrednih plinov. Bogate države bi morale pri tranziciji v okolju prijazno ekonomijo pomagati revnejšim, še pozivajo raziskovalci, združeni v organizaciji Earth League. Vlade bi se morale zavezati, da bodo ščitile ekosisteme, kot so gozdovi in oceani, ki vsrkavajo ogljikov dioksid. Sredstva pa bi morali nameniti tudi nadaljnjim raziskavam ter za popravilo škode, ki jo povzročajo in jo še bodo povzročale podnebne spremembe, poroča BBC.

Čeprav o tem, ali je bilo množičnih izumrtij vrst pet ali šest, še ni soglasja, so znanstveniki soglasni, da bi bilo naslednje izumrtje prvo, ki ga je povzročil človek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.