Denis Vičič

27. 4. 2015  |  Družba

Fašizem meščanske družbe

Ob dnevu upora proti okupatorju, s katerim obeležujemo ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), bodo po državi potekale proslave in spominski pohodi. Med prireditvami, ki jih lahko obiščete, je tudi štiridnevna mednarodna konferenca, na kateri bodo priznani slovenski in tuji misleci poskušali pojasniti, kako o fašizmu razmišljati danes. Kot opozarjajo prireditelji konference, se je raba besede fašizem tako razširila, da je koncept fašizma izgubil velik del svoje analitične vrednosti. »Fašizem je bil večkrat zveden na razmeroma abstrakten pojem, ki zaradi svojega negativnega naboja vzbuja predvsem emocionalne odzive. Pri presoji delovanja (oz. nasilja) političnih akterjev in drugih pojavov pa potrebujemo treznost.«

Konferenca, ki se bo zaključila v četrtek, 30. aprila, poteka pod imenom Prvomajska šola 2015: »Kako razmišljati o fašizmu danes?«. Prireja jo Inštitut za delavske študije.

Med predavatelji bodo filozof Sami Khatib (intervju z njim je pred časom opravil Borut Mekina), Lev Kreft, Sašo Slaček in drugi. Za danes ob 20. uri predvideno predavanje z naslovom »Zakaj fašizem vztraja«, ki naj bi ga imel Gáspár Miklós Tamás, čigar dela so prevedena v 15 jezikov, odpade.

Iz Inštututa za delavske študije sicer opozarjajo, da sta nemški nacizem in italijanski fašizem vzniknila iz protislovij meščanske družbe, v kateri še vedno živimo. »Aktualna družbenoekonomska situacija, zaznamovana zlasti z daljnosežnimi učinki globalne kapitalistične krize, katerih ostrina se lahko kosa z učinki velike depresije iz leta 1929, je v nekaterih pogledih podobna situaciji, ki je ustvarila plodna tla za vzpon zgodovinskega fašizma v prvi polovici 20. stoletja,« pišejo v obrazložitvi, zakaj je razprava o fašizmu nujna. »V Evropi smo priče naraščajočemu volilnemu uspehu desnih strank z izrazito reakcionarno, rasistično, antiimigrantsko, šovinistično in antikomunistično retoriko. Trend krepitve rasističnih in antiimigrantskih tendenc pa ni omejen na retorične izbruhe desničarskih politikov, temveč je dosledno institucionaliziran v uradni migracijski in azilni politiki EU ter njenih držav članic. Hkrati ob procesu uvajanja varčevalnih ukrepov in »strukturnih reform« povsod po Evropi vidimo, da se vladajoči politiki pri reševanju krize ne obotavljajo pred uporabo avtoritarnih metod in precej drastičnega krčenja mehanizmov parlamentarne demokracije. Vedno večji del političnih odločitev postaja monopol ozkih skupin neizvoljenih strokovnjakov, medtem ko so množice, ki se njihovim odločitvam upirajo, deležne vse bolj intenzivne državne represije. V teh razmerah ni več nenavadno, če se najeminentnejši evropski politiki zatekajo k ponižujoči rasistični retoriki o lenih hedonističnih pripadnikih mediteranskih držav in v imenu vrnitve k višjim vrednotam govorijo o nujnosti žrtvovanja socialnih in političnih pravic. Tako tudi ni presenetljiva rast podpore strankam, kot so grška Zlata zora, madžarski Jobbik in ukrajinska Svoboda, ki se odkrito navdušujejo nad praksami zgodovinskega fašizma. Ali katera od navedenih tendenc govori o fašizaciji sodobne meščanske družbe? Ali je nevarnost fašizma danes v političnih režimih, strankah ali gibanjih, ki se zgledujejo po zgodovinskem fašizmu in so mu po simbolnih značilnostih ter retoriki najbolj podobni, ali pa je morda zakrita v strukturnih tendencah, protislovjih in antagonizmih, ki prečijo sodobno kapitalistično družbo? Da bi ustrezno odgovorili na to vprašanje, se moramo ponovno vprašati, kaj sploh je fašizem, proučiti družbenoekonomske, politične in ideološke značilnosti zgodovinskega fašizma ter analizirati zgodovinske pogoje njegovega nastanka. Po tem bo možen odgovor na vprašanje, kaj, če sploh kaj, je na sodobni družbi (potencialno) fašističnega.«

Več o dogodku si preberite na spletni strani http://www.delavske-studije.si/may-day-school-2015-scheduleurnik/

P.S. V prodaji je že posebna izdaja Mladine o drugi svetovni vojni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.