Denis Vičič

8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Svet

Ustavimo morijo

Migrantov slabo vreme na Lampedusi ne bo ustavilo

»Prijazen« popis rešenega migranta

»Prijazen« popis rešenega migranta
© Profimedia

Odkar je sredi aprila v brodolomu samo enega plovila, natrpanega z migranti iz Libije, na poti v Evropo utonilo 800 ljudi, evropski politiki ponovno govorijo o »migrantski krizi v Sredozemskem morju«. A ko govorimo o migrantski krizi, bi morali govoriti predvsem o krizi evropskega odziva na migracije, pravi dr. Simona Zavratnik z ljubljanske Fakultete za družbene vede. Sredozemsko morje je pokopališče postalo predvsem zato, ker migranti drugače, legalno, v Evropo ne morejo.

Voditelji držav so na nedavnem izrednem vrhu obljubili le trikratno povečanje sredstev za operacijo Triton, v sklopu katere ladje nadzirajo morje 30 milj od obale. Po novem naj bi zanjo namenjali devet milijonov evrov na mesec, mornarica pa bo morda dobila tudi dovoljenje, da brodolomce reši iz morja. Te pristojnosti zdaj nima. Vprašanje je tudi, kdaj se bo to zgodilo in ali se sploh bo.

Migranti pomoč potrebujejo takoj. Slovenska evropska poslanka Tanja Fajon je na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta predlagala, da bi se 791 milijonov evrov sredstev, ki so v evropskem proračunu rezervirana za projekt pametnih mej, namenilo za sklad za iskanje in reševanje. »Reševanje bi še ostalo v pristojnosti držav, a bi denar za to prišel iz unije. Sklad pa bi lahko financiral tudi sprejemanje beguncev, ki bodo iz kriznih žarišč prišli po kopnem,« pojasnjuje.

Čeprav je bil predlog usklajen z drugo največjo skupino v parlamentu, Evropsko ljudsko stranko, v skupno resolucijo evropskega parlamenta o evropskih migracijskih in azilnih politikah ni prišel. »To vseeno ni mrtev predlog,« pravi poslanka. O njem bodo še razpravljala delovna telesa evropskega parlamenta.

V sprejeti resoluciji so sicer evropski poslanci podprli predlog predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bo morala vsaka država članica sprejeti nekaj migrantov. Po enačbi, ki jo bo komisija razkrila sredi maja. Premier Miro Cerar je že pred tem dejal, da bi Slovenija lahko sprejela do 20 beguncev.

»To je igra številk,« pravi Simona Zavratnik. »Ukvarjajo se z razseljevanjem migrantov, ne dotaknejo pa se jedra problema – da je treba graditi drugačne migracijske politike. Pred 20 leti je vojaški spopad na Balkanu v Slovenijo privedel 70 tisoč beguncev. Takrat se nismo spraševali, ali pomoč potrebujejo ali ne. Zdaj pa se problematizira, koliko bodo stale reševalne akcije …« Opozarja, da je bila takrat največja težava, da begunci niso dobili dovoljenja za delo, »zato bi morali migranti, ki bodo prišli v Slovenijo, dobiti status konvencijskega begunca. Ta jim daje skoraj vse pravice, ki jih imajo drugi prebivalci. Le tako se bodo lahko uspešno integrirali.«

»Ti ljudje imajo vso pravico ostati na ozemlju EU,« je na javni tribuni Zaustavimo morijo v Sredozemskem morju dejal dr. Andrej Kurnik. In opozoril, naj se pripravimo na val sovraštva do tujcev. Ta je deloma že izbruhnil: ko se je razvedelo, da Italija pri Ratečah vzpostavlja begunski center, so slovenski lokalni predstavniki dejali, da »to pomeni obremenitev za turizem«. Trbižani so zbrali več kot dva tisoč podpisov proti vzpostavitvi centra.

»Opravka imamo z moralnimi panikami. Mešanje kultur je nekaj običajnega. Argument različnih desničarskih politikov, da priseljenci škodijo blaginji in socialni državi, ne drži. Več raziskav je pokazalo, da velja ravno nasprotno,« še pravi Simona Zavratnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.