Večina poslancev DZ: zavrnitev referenduma je bila povsem upravičena

Potem ko so poslanci v začetku marca z novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov, je iniciativa Za otroke gre!, ki jo podpira rimskokatoliška cerkev, zbrala dovolj podpisov, da bi o noveli morali državljani odločati na referendumu. Državni zbor je nato sklenil, da razpis referenduma o tej noveli, ki odpravlja neupravičeno neenako obravnavo tistih, ki so v istospolnih partnerskih skupnostih, ni dopusten. Zato so se z iniciative pritožili na ustavno sodišče, ki bo o tem dokončno odločilo. Odločanje je v teku. Sodišče je državni zbor pozvalo, naj se najprej opredeli do očitkov pobudnikov referenduma. Odgovor so pripravili, včeraj ga je potrdil tudi odbor za delo, družino in socialne zadeve. Poslanci vztrajajo: novela in sklep o zavrnitvi referenduma sta bila sprejeta zakonito in na podlagi trdnih argumentov.

Predlagateljica novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bila Združena levica, in poslanska skupina te stranke je bila glavna pripravljavka odgovora ustavnemu sodišču. Za odpravo protiustavnega stanja sistemske diskriminacije in kršenja človekovih pravic istospolnih parov so se postavile še stranke Zavezništvo Alenke Bratušek, Socialni demokrati, DeSUS in Stranka modernega centra. Prav zaradi široke podpore je sprememba zakonske zveze, ki je bila prej zveza moškega in ženske, v zvezo dveh oseb dobila dovolj glasov v parlamentu. Zaradi širokega konsenza, da je bilo upravičeno prepovedati referendum, pa je bil brez ugovarjanj potrjen tudi odgovor državnega zbora ustavnim sodnikom.

Prvi očitek predlagateljev referenduma je, da je bila novela zakona »nezakonito sprejeta po skrajšanem postopku«. To ne drži, so ustavnemu sodišču pojasnili poslanci, »saj poslovnik državnega zbora določa, da lahko predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, če gre za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi z odločbo ustavnega sodišča«. Ustavno sodišče je v dveh odločbah, v letih 2009 in 2011, ugotovilo, da so partnerji v istospolnih partnerskih skupnostih neupravičeno obravnavani drugače kot partnerji v heteroseksualnih. »Po skrajšanem postopku se je novela obravnavala zato, ker je šlo za odpravo protiustavnosti na področju človekovih pravici in temeljnih svoboščin, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče.«

Tudi očitek, da »novela posega v 70 zakonov«, ne drži, pišejo iz DZ ustavnemu sodišču. Novela posega le v zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti in v pravilnik o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki bosta prenehala veljati, kot se zgodi z vsemi drugimi akti, ko jih nadomesti novi. Res pa novela zakona odpravlja diskriminacijo v vseh področnih zakonih, kar pa ne pomeni, da vanje posega. Dejansko je to poseben uspeh novele: »Če bi se zakonodajalec odločil spreminjati 70 zakonov, bi to pomenilo 70 zakonodajnih postopkov in 70 možnosti za vložitev pobude za razpis referenduma o njih. To bi pomenilo nepotrebno in nesmiselno obremenjevanje zakonodajne, sodne in izvršne veje oblasti,« piše v odgovoru državnega zbora. »Z novelo zakona popolnoma izenačujemo istospolne in raznospolne pare.«

Pobudniki referenduma državnemu zboru očitajo še, da je sprejel novelo zakona, ki bo istospolnim omogočala posvojitve. »Z novelo bodo istospolni pari dobili zgolj in samo pravico, da podajo predlog za začetek postopka posvojitve … Posvojitev je postopek, in ne pravica. Odločanje o najprimernejših nadomestnih starših ostaja izključno v pristojnosti centrov za socialno delo,« odgovarjajo poslanci, in dodajajo, da so »vsi očitki o poseganju v otrokove pravice popolnoma neutemeljeni«.

Iniciativa Za otroke gre! v pritožbi ustavnemu sodišču še pravi, da lahko o protiustavnosti posamezne ureditve lahko odloča le ustavno sodišče. Cilja na to, da bi se lahko izkazalo, da je državni zbor napačno ocenil, ali je diskriminacija istospolnih parov res protiustavna. A to je vendarle jasno – ustavno sodišče je že dvakrat odločilo, da so partnerji v istospolnih skupnostih diskriminirani. Poleg tega je, kot so zapisali poslanci, »ustavno sodišče tudi že odločilo, da mora državni zbor varovati človekove pravice in svoboščine, zato lahko zakonodajno vsebino, za katero meni, da je v neskladju z ustavo, vedno spremeni tako, da jo z ustavo uskladi«. In še, da ima »državni zbor vse pristojnosti, da na podlagi ustave ureja posamezna področja. Ustavno sodišče pa je nato pristojno za izvajanje nadzora nad spoštovanjem načela ustavnosti in zakonitosti in presojo aktov, ki jih DZ sprejme.«

Poslanci naj bi s prepovedjo razpisa referenduma predlagateljem kršili pravico do referenduma, še ustavnemu sodišču tožita Aleš Primc in Metka Zevnik. A so poslanci neomajni – na podlagi argumentov in dejstev je jasno, da novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne more in ne sme biti predmet odločanja na referendumu, saj spada v okvir zakonov, glede katerih ustava v 90. členu določa, da razpis referenduma ni dopusten.

Na koncu so poslanci ustavnemu sodišču zapisali še, da »odprave vseh protiustavnosti zaradi neutemeljenega razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin ni mogoče zagotoviti z drugačno rešitvijo, kot jo predstavlja sprememba definicije zakonske zveze, sprejeta v noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.« Sodnike so opozorili, da bi »v primeru referenduma volivci odločali o tem, ali naj se v Sloveniji zagotovi dosledno spoštovanje načela enakosti ali ne, ter o tem, ali so tudi istospolni pari upravičeni do enake obravnave, kar je na podlagi ustave nedopustno«.

Še preden je odbor za delo potrdil besedilo, ki ga bo ustavno sodišče od državnega zbora prejelo v ponedeljek, so podporniki pravic istospolnih parov v skupnem sporočilu za javnost zapisali, da »besedilo ustavne pritožbe pobudnikov referenduma jasno razkriva, da utemeljenih argumentov za nasprotovanje noveli pravzaprav nimajo. Njihov edini “argument” izhaja iz nasprotovanja istospolno usmerjenim kot takim, iz nasprotovanja vsakršni možnosti, da bi se tudi njim zagotovila enakopravnost in dostop do pravic, ki se zdijo raznospolnim parom samoumevne. Gre torej za homofobijo in za čisto nič drugega. To je jasno razvidno že iz diskurza, ki se ga poslužujejo nasprotniki vse od vložitve novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v zakonodajni postopek«.

V ZL sicer pričakujejo, da se bo ustavno sodišče jasno opredelilo do vprašanja, ali bi bilo treba odpraviti diskriminacijo istospolnih, ter postavilo jasen standard, da se o človekovih pravicah ne more odločati na referendumu.