Peter Petrovčič

22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Politika

Neučinkovita zaščita sodišča

Bi bilo smiselno uvesti novo kaznivo dejanje, da bi lahko sankcionirali žaljenje sodišč, kakršno so si velikokrat privoščili zagovorniki Janeza Janše?

© Borut Krajnc

Protesti pred sodišči v »razvitih« demokracijah niso nič nenavadnega. Tak je bil splošen pomirjujoč ton, s katerim so številni mirili strasti, da vsakodnevni protesti Odbora 2014 za zaščito Janeza Janše pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani ne bi dobili širših in nepredvidljivih razsežnosti.

A na teh protestih je bilo kljub vsemu izrečenih veliko neprimernih besed. Dovolj neprimernih, da bi se lahko štele za rušenje ustavne demokracije?

Upokojeni profesor kazenskega prava dr. Ljubo Bavcon je pred časom v komentarju za Sobotno prilogo Dela zapisal, da so »nekajmesečni dogodki pred sodno palačo v Ljubljani pojav, ki si ga ne bi smela privoščiti nobena demokraciji in vladavini prava privržena politična stranka«, ker je politična neodvisnost sodnikov temeljni pogoj pravne države. Zato bi, nadaljuje Bavcon, morali zakonodajna in tudi izvršna veja oblasti »povedati in tudi ukreniti kaj bolj odločnega v obrambo veljavnega ustavnega in pravnega reda, na primer uvesti novo kaznivo dejanje napada na sodišče, ki ga pod imenom contempt of court poznajo angloameriške države.«

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se glede primera Patria z Bavconom sicer v ničemer ne strinja, je njegov predlog o uvedbi omenjenega novega kaznivega dejanja podprl. Kot je zapisal v odzivu na Bavconov članek v omenjenem časniku, ni »že vsako izražanje nesoglasja z neko sodbo na ulici (ali celotno delovanje Odbora 2014) žalitev sodišča …«, a dogodki po njegovem mnenju kličejo po ustrezni dopolnitvi kazenskega zakonika.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je bil med tistimi, ki so mirili strasti in proteste pred sodiščem označeval kot nekaj, kar je v načelu legitimno in dopustno v državi, kjer je med ustavnimi pravicami zapisana tudi svoboda govora.

Poziv, naj se nekaj stori v obrambo sodnega sistema, pa je naslovljen prav na ministrstvo za pravosodje, pristojni organ za zakonodajne spremembe na tem področju, zato smo za mnenje povprašali tudi tam. Na ministrstvu pojasnjujejo, da o uvedbi posebnega kaznivega dejanja ne razmišljajo, ker »to ne bi bilo opravičljivo ne s sistemskega ne z ustavnega vidika«. Ker evropska pravna ureditev, tudi zaradi omejitev, ki jih postavlja Evropsko sodišče za človekove pravice, ni primerljiva z ureditvijo v ZDA. »Se pa strinjamo, da je treba proučiti obstoječi kaznovalni sistem za procesno vodenje in spoštovanje odločitev sodišča. Ta v Sloveniji že obstaja v različnih postopkih in zakonih, je pa dejstvo, da ni nujno učinkovit,« še dodajajo na ministrstvu.

Kazensko sodišče sicer lahko danes tistega, ki žali sodišče ali druge udeležence postopka pred sodiščem, kaznuje z največ 3000 evri denarne kazni. Pravdno sodišče pa tistega, ki zlorablja pravice, s 1300 evri.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.