Veliki dan za pravo

Kdo se v Sloveniji danes, v senci njegove zadnje odmevne odločitve v zadevi Patria, v resnici zaveda pomembnosti institucije ustavnega sodišča?

Ljubljana, maj 2015

Ljubljana, maj 2015
© Borut Krajnc

23. september 1957 – dan, ko je tisoč pripadnikov elitne 101. padalske divizije v popolni bojni opremi, s čeladami na glavah in puškami na ramah, na prvi šolski dan v dotlej segregirano, izključno belsko srednjo šolo v Little Rocku spremilo devet temnopoltih najstnikov in jih tako zaščitilo pred razjarjenimi bodočimi sošolci, njihovimi starši in še kom, je bil po mnenju ameriškega vrhovnega sodnika Stephena Breyerja nič manj kot velik dan za pravo. Vojaški padalci, heroji druge svetovne vojne, so bili tega dne, po neposrednem ukazu predsednika Eisenhowerja, v vlogi izvršiteljev odločitve vrhovnega sodišča v zadevi Brown vs. Board of Education, s katero je najvišja sodna instanca tri leta prej odpravila segregacijo v javnih šolah Združenih držav Amerike. Velik dan za pravo je torej po mnenju sodnika Breyerja tisti dan, ko vrhovno sodišče navkljub dejstvu, da to neki večini morda ne bo niti malo všeč, sprejme odločitev v prid neke brezpravne manjšine ali posameznika, ne pa morda dan (kot je to iz določenih krogov slišati zadnje čase v Sloveniji), ko bi bil z vzpostavitvijo interpretacije ustavnega teksta, kazenskega pregona odrešen kakšen tak ali drugačen vplivnež. Slednje je, bolj kot ne, pričakovano, normalno stanje stvari, po katerem ima posameznik z vplivom in denarjem pač boljše možnosti, da bo v sodnih postopkih deležen ugodnega razpleta, s čimer seveda še zdaleč ne trdim, da bi po drugi strani velik dan za pravo pomenila obsodba tega istega vplivneža za vsako ceno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.