Kdo je tu nelegitimen?

Najpomembnejši branik pravne države je pravosodje. Seveda je tudi v pravosodju veliko težav in slabosti. Mnogokrat je premalo učinkovitosti in v nekaterih zahtevnih postopkih, posebej na področju gospodarskega kriminala, nezadostne usposobljenosti organov pregona in sodišč. Vzroki temu, da se sodni procesi ne sklenejo v razumnem roku, so tudi v postopkovni zakonodaji, ki omogoča obstrukcijo postopka (izogibanje vročitvi pošte, neudeležba na procesnih dogodkih, zdravniška »potrdila«, »službena zadržanost«, pokvarjen akumulator, neupravičene zahteve po izločitvi sodnikov in dokazov …) s strani storilcev kaznivih dejanj in nekaterih »prizadevnih« odvetnikov. Seveda pa učinkovitost sodnih postopkov ne sme znižati doseženega standarda človekovih pravic in svoboščin! Za dolgo trajanje postopkov so bili zaslužni v nekaterih konkretnih primerih (trgovina z orožjem, Patria …) tudi organi pregona, ki so pod vplivom politike zavlačevali postopke (»založena« depeša, neaktivnost prejšnjega vodstva tožilstva …). V zadnjem času se je pravosodje odločno lotilo tudi kriminala „belih ovratnikov“ in ne zgolj preganjanja „kurjih tatov“. Takoj, ko so pravosodni mlini začeli obravnavati korupcijo, kazniva dejanja pri »lastninjenju«, različne zlorabe uradnega ali službenega položaja, finančne malverzacije ter brskati po davčnih oazah itd., so se pojavili nebrzdani napadi na pravosodje: od »linča« s strani ulice in nekaterih medijev do najetih »pravnih strokovnjakov«, pa tudi s strani dela politike v parlamentu in zunaj njega – z namenom: Nižji kot bo ugled pravosodja, manjša bo v očeh javnosti verodostojnost obtožb in obsodb storilcev kaznivih dejanj.

Zaradi »suma koruptivnosti« (zaradi zatrjevane nepravilnosti pri zaposlitvi delavca) se skuša odstaviti generalni državni tožilec, ad absurdum, na zahtevo celo tistih, ki zase ne morejo pojasniti, od kje njihovo premoženje! Zahteva se odstop predsednika Vrhovnega sodišča zaradi njegovega odločnega branjenja neodvisnega sodstva pred napadi »ulice« in dela z obdolženci/obsojenci v zadevi Patria povezane politične nomenklature. Sprašujemo, kaj so storili za obrambo neodvisnosti sodstva in srčike pravne države v javnosti najodgovornejši v Republiki Sloveniji: predsednik države, predsednik vlade, predsednika Državnega zbora in Državnega sveta, ministri, poslanci in svetniki?

Žal tudi Ustavno sodišče (US) s svojimi kontroverznimi odločitvami in izjavami nekaterih sodnikov ne prispeva k povečanju ugleda sodstva. Seveda je pomembno braniti avtoriteto US, ki pa se v primerjavi z rednim sodstvom sreča z zelo majhnim številom zadev, presojo ustavnosti le-teh pa v večini primerov ne sprejme v obravnavo! Ali bi se s primerom Patria ukvarjalo, če ne bi šlo za »privilegirane obsojence«? Zaupanja (strokovne) javnosti v odločitve US ni mogoče zapovedati, ampak si lahko spoštovanje pridela le s svojim načelnim in strokovnim delovanjem. Ugleda US tudi ne morejo zagotoviti njegovi apologetski »zunanji sodelavci« kot tudi ne »zaželena pluralna sestava« sodišča. Resna strokovna kritika izpostavlja spornost nekaterih odločitev US: ustanovitev občine (kar je izključna pristojnost DZ); referendum o človekovih pravicah; pravnomočno obsojeni lahko opravlja poslansko delo; različno obravnavo človekovih pravic za »navadne« in privilegirane državljane; dopuščanje očitne kršitve ustave (ZUJF razveljavi šele, ko so nastale protiustavne posledice in škoda ter potem, ko je nova koalicija pripravila njegovo razveljavitev); odločanje o dejanskem stanju, ne da bi pogledali v spis … Na slabosti posameznih odločitev US opozarja tudi kar nekaj sodb evropskega sodišča.

Ne dvomimo, da US pozna ustavne varovalke neodvisnosti sodstva, zato smo zelo začudeni zaradi posega US v sodni red z odločitvijo, kdo ne/sme soditi v ponovljenem postopku (gre za bojazen, da bi sodnica, ki pozna zadevo, prehitela zastaranje z novo sodbo v zadevi Patria?). Poleg tega US uporablja različne kriterije pri presoji nepristranskosti sodnika. US problematizira vlogo predsednika Vrhovnega sodišča RS, hkrati pa ne ovrednoti izjav nekaterih ustavnih sodnikov, ki so v času odločanja o zadevi pred rednimi sodišči jasno in javno nakazali svoje predsodke … US sicer pravi: »Da bi sodnik lahko odločal nepristransko, ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja …« (Up-879/14). A to očitno velja za vse druge, ne pa za sodnike US! Kaj bi poreklo na takšno »nepristranskost« nekaterih ustavnih sodnikov evropsko sodišče?

Podpora pravosodju je še kako potrebna, saj se to mora ali bi se moralo ukvarjati poleg trgovine z orožjem (ki bi jo zakon moral izvzeti iz zastaranja tako kot druge vojne zločine), Patrio, postopki zoper »tajkune« tudi še z mnogimi drugimi sumi kaznivih dejanj iz polpreteklosti, povezanih z Luko Koper, Intereuropo, Delom-revije, NKBM, Telekomom …, ki so se večinoma »zgodila«v času mandata vlade, ki jo je vodil »vodja opozicije«. Za prihodnost Slovenije bo katastrofalno, če bomo brezbrižno dopustili, da politični pritiski (podprti z nezakonito pridobljenim denarjem) ohromijo pravosodje in bi se le-to ukvarjalo zgolj s »kurjimi tatovi«. Zato se oglašamo!