Politično podrejanje sodstva

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je na predlog vladajoče SMC in s tiho podporo vseh drugih strank odločila, da poslanci ne bodo več obravnavali predlogov sodnega sveta za imenovanje sodnikov, če ti ne bodo ustrezno obrazloženi. Hkrati so (tudi tokrat združeni koalicijski in opozicijski) poslanci že drugič v kratkem času storili nekaj, kar se ni zgodilo že 20 let. Zavrnili so imenovanje že druge kandidatke za sodnico.

V Sloveniji vse od osamosvojitve velja sistem imenovanja sodnikov, po katerem »sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta«. Tako piše v ustavi. Profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Igor Kaučič pojasnjuje, da gre za sistem, kakršnega ne poznajo nikjer. Četudi so kje ga, so ga spremenili, nazadnje recimo v Makedoniji. »V ustavi se je znašel po naključju oziroma mimo tedanjega strokovnega predloga. Gre za neprimeren sistem, ki je v nasprotju z načelom delitve oblasti. O tem znotraj ustavnopravne stroke vlada popolno soglasje. In to, kar se dogaja danes, le še dodatno potrjuje, da je sistem imenovanja sodnikov popolnoma napačen.«

Leta 2001 so poslanci že imeli na mizah predlog, ki bi uvedel sistem imenovanja sodnikov po evropskih standardih; po njem poslanci ne bi več imeli pristojnosti »voliti« oziroma imenovati sodnike rednega sodstva. Kaučič pojasnjuje, da niti veljavni sistem ni bil nikoli mišljen, kot si ga zdaj predstavljajo poslanci. »Ti bi zdaj radi izbirali, ne zgolj potrjevali. Pa tega niti ne morejo, saj ne dobijo na izbiro več kandidatov, pač pa le enega, izbiro opravi pristojni strokovni organ, sodni svet. Poslanci pa so politiki in lahko odločajo le politično, zato ne morejo biti strokovni presojevalci primernosti sodniških kandidatov,« opozarja Kaučič in dodaja, da lahko poslanci zavrnejo zgolj kandidata, ki ne bi izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje na sodniško funkcijo, za kar pa ni šlo v nobenem od zadnjih primerov zavrnitev predlogov sodnega sveta.

Kaučič še dodaja, da gre za sistem, ki temelji na zaupanju, za nekakšen ustavni običaj. »Na nevarnost takšne ureditve smo opozarjali že pred 15 leti in več in tudi napovedovali, da se bo prej ko slej zgodilo, kar se dogaja sedaj. Odgovor sodnega sveta ob poskusu spremembe ustave leta 2001 je bil, da ne vidi težav v veljavni ureditvi, saj državni zbor njegove predloge za izvolitev sodnikov potrjuje brez izjem.« Doslej.

Po vrsti vlad različnih političnih predznakov, med katerimi sta bili tudi dve Janševi vladi, si je politično kadrovanje v sodstvu privoščila ravno koalicija, ki jo vodi Miro Cerar, nekdanji predsednik sodnega sveta.

Tudi sedanji predsednik sodnega sveta Janez Vlaj poziva, naj se počaka na dokončno odločitev poslancev o Silvi Jančič, zadnji kandidatki za sodnico, katere kandidaturo so poslanci zavrnili in sodni svet pozvali naj predlog bolje utemelji. A ko je moral svet nazadnje večkrat utemeljevati, zakaj je za sodnico strokovno in sicer primerna kandidatka Anita Dolinšek, poslanci nazadnje vseeno niso bili zadovoljni in Dolinškove niso imenovali. »Ponavljam, počakajmo na dokončno odločitev poslancev. A trend ni dober, če ti ne bodo potrjevali predlogov sodnega sveta, ki temeljijo na strokovni presoji, potem ne vem, zakaj sploh še potrebujemo sodni svet,« se sprašuje Vlaj.

Prav Kaučič je pred dnevi na Dnevih slovenskega sodstva ponovno poudaril nujnost spremembe ustave. Predlaga spremembo, ki bi zakonodajni veji oblasti vzela to (preveliko) moč, tako da bi sodnike na predlog sodnega sveta imenoval ali predsednik republike ali pa kar sam sodni svet, ki bi zaradi tega moral biti razširjen in z več zunanjimi pravnimi strokovnjaki okrepljen organ. Tudi pravosodni minister Goran Klemenčič je večkrat poudaril, da med porušena razmerja moči med vejami oblasti med drugim sodi dejstvo, da sodnike imenuje državni zbor. Hkrati je napovedal, da bo ta sprememba, torej zmanjšanje pristojnosti politike na tem področju, del celovite reforme v pravosodju. A to ne bo lahka naloga, saj so si prav poslanci koalicije (ob podpori opozicije), katere minister je Klemenčič, po 20 letih začeli preširoko razlagati ustavno določbo o imenovanju sodnikov in si jemati več pristojnosti, kot jim je dejansko daje ustava.

Kaučič opozarja, da poslanci doslej še nikoli niso glasovali za zakonski predlog, ki bi jim vzel katero od pristojnosti, še posebej pa ne pristojnosti pri kadrovanju: »Nisem naiven, a sprememba ustave je vendarle edina rešitev. Sicer lahko vnaprej napovemo težave in odkrit konflikt s sodnim svetom. Težave v sodstvu je treba reševati, a to, kar se zdaj dogaja, je napačna pot.«

Kar v postopkih imenovanja sodnikov sedaj počnejo koalicijski poslanci, res preseneča. In sicer zato, ker gre za koalicijo pod vodstvom stranke, ki je volitve premočno dobila tudi zato, ker je Miro Cerar, njen predsednik in nedavno celo predsednik sodnega sveta, obljubljal brezpogojno spoštovanje institutov pravne države. Temelj spoštovanja institutov pravne države je spoštovanje načela delitve oblasti. To pa se v praksi najjasneje kaže z nevmešavanjem politike v sodstvo.