Borut Mekina

24. 7. 2015  |  Mladina 30  |  Politika

Od nasveta do nasveta

Vse dražji korporativni svetovalci

Pirc in Runjak ne zmoreta vsega sama

Pirc in Runjak ne zmoreta vsega sama
© Borut Krajnc

Ko se je pred približno šestimi leti, v času vlade Boruta Pahorja, država odločila depolitizirati upravljanje državnega premoženja, nas to ni stalo tako rekoč nič. Prva institucija, to je bil Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), je pod vodstvom ekonomista dr. Bogomirja Kovača delala prostovoljno. »Vse dokumente in pravne podlage smo napisali sami, nismo posegali po zunanjih svetovalcih in nismo ničesar naročali drugod. Te dokumente smo pripravili v okviru svojih pristojnosti,« je pojasnil Kovač. Delo so opravili sami, je dejal, »ker si nismo smeli privoščiti nobene moralne napake«.

KAS je nasledila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) z redno zaposlenimi strokovnjaki. V njej so prvič vzpostavili enotno evidenco kapitalskih naložb, sami so določili dolgoročne poslovne cilje, opravili so mednarodne primerjave, določili stopnjo donosnosti in višino zahtevanih prilivov od dividend. Le pisanje kodeksa upravljanja družb so naročili pri podjetju Gorazda Podbevška, sedanjega predsednika nadzornega sveta NLB. Podbevšek je za pregled tujih korporativnih praks in uskladitev z domačo zakonodajo prejel 19 tisoč evrov.

Po AUKN pa smo dobili Slovenski državni holding (SDH), dejansko že ministrstvo v malem. V SDH danes dela in državno premoženje upravlja več kot 70 zaposlenih. Večina jih ima univerzitetno izobrazbo, okrog 10 odstotkov celo znanstveni magisterij. Več kot polovico jih SDH vsako leto pošlje še na dodatno izobraževanje in tudi plače niso slabe. Člana uprave Matej Runjak in Matej Pirc na mesec dobita približno 10 tisoč evrov bruto vsak. Kljub profesionalizmu, izobraženosti in finančni podpori pa v SDH zdaj ne zmorejo več napisati niti osnovnih strateških dokumentov ali analiz.

Pred približno dvema mesecema so na primer s svetovalno družbo AT Kearney sklenili pogodbo v vrednosti 23 tisoč evrov. Gre za pogodbo o »svetovanju pri klasifikaciji portfelja državnih podjetij« oziroma pri primerjavi uspešnosti slovenskih podjetij s tujimi. Kar je AUKN pred tem naredil sam, je za SDH sedaj naredil AT Kearney. Takoj za tem, junija, pa so v SDH družbi AT Kearney ponovno plačali 23 tisoč evrov za »razvoj strategije SDH«. Čeprav v zakonu piše, da strategijo upravljanja pripravi vlada, očitno spet ne gre brez zunanje pomoči. Ta naj bi bila nujna, odgovarjajo iz SDH, saj želijo dobiti »zbirko najboljših praks in izkušenj pri izvajanju strategije podobnih organizacij v najbolj razvitih in uspešnih državah, ki jih je mogoče takoj uporabiti in vgraditi tudi v naše strateške smernice«.

In čeprav imajo v SDH zaposlena dva človeka, pristojna za stike z javnostjo, so poleg tega sklenili še pogodbo s podjetjem SPEM Komunikacije za približno 24 tisoč evrov na leto. Seveda – pojasnjujejo v SDH – so to naredili »zaradi stroškovne optimizacije in zagotavljanja kvalitetne podpore izvajanja odnosov z javnostmi …«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.