Kultura / Mali bogovi

Ko je pred skoraj stotimi leti nemški sociolog Max Weber pisal o birokraciji, o njenem idealnem tipu, se mu je med drugim zapisalo, da je birokracija eden od najboljših in najbolj racionalnih modelov, na podlagi katerih se lahko organizira človekova dejavnost. Sistematičnost procesov, organizirana hierarhija in druge stvari so pomembne za vzdrževanje reda, maksimiranje učinkovitosti, prepričevanje protežiranja posameznikov. A to velja le v idealnih razmerah, te pa, kot vedo tudi znanstveni preučevalci družb, ne obstajajo. Preobsežna birokracija je grožnja svobodi, svobodni volji, ljudje so ujeti v »železno kletko« pravil in zakonov, ki jih izvajajo, ne glede na njihovo vsebino. Glavni namen birokracije, torej vzpostavljanja dobro delujoče družbe, se v tem primeru lahko obrne sam proti sebi, spoštovanje birokratskih načel in zakonov je pomembnejše od koncepta, za katerega so napisana. Birokratski aparat postane avtonomen sistem, katerega namen ni opravljanje prvotno zamišljenih nalog, temveč producira nove in nove naloge z edinim namenom osmišljanja svojega obstoja.