So razumevajoči in so rasistični policisti

Odnos evropskih držav oziroma njihovih političnih voditeljev do beguncev se spreminja. Z vsakim novim beguncem, z vsakim novim dnem, ko traja množična selitev. Spreminjal se je že pred napadom v Parizu. Na slabše. Spreminja pa se tudi odnos varnostnih organov, v Sloveniji je to (za zdaj) predvsem policija. Tudi na slabše.

Spremembe v odnosu do ljudi, ki prihajajo, so pričakovane. Razlogi zanje pa so prej ko ne subjektivni in neupravičeni. A med njimi so tudi objektivni. Policisti so se že pred begunsko krizo upravičeno pritoževali nad (pre)nizkimi plačami, iztrošeno opremo in kadrovsko podhranjenostjo. Dodatno delo, ki jim ga je naložila država, je občutek odrinjenosti in pozabljenosti le še okrepilo. Dolgi delovniki, delo s številnimi ljudmi, delo, za katero policisti niso dovolj usposobljeni … Dodaten razlog za neprimeren odnos (nekaterih) policistov oziroma (nekaterih) policijskih enot je odsotnost pravega vodenja, pravih navodil z vrha, tudi iz (vladajoče) politike. In odsotnost učinkovitega sistema odkrivanja, sankcioniranja in popravljanja napak pri policijskem delu.

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, ki na meji in v zbirnih oziroma sprejemnih centrih izvaja monitoring dela državnih organov, pravi, da celovite presoje ravnanja policistov ne more pripraviti, »saj imamo omejene kapacitete prisotnosti na terenu, poleg tega poročila prostovoljcev različnih organizacij pričajo o različnih primerih in praksah ravnanja, tako da ravnanje policije ni vedno enako«. Potrjuje, da je težava predvsem v tem ali tudi v tem, da je zaradi pomanjkanja enotnih navodil, prakse in odziva na kršitve delo policije preveč odvisno od policistov samih oziroma njihovih neposrednih nadrejenih.

»Vsekakor smo videli veliko korektnega in dobrega ravnanja in odnosa policistov do beguncev, ki smo ga tudi pohvalili, javno in odgovornim,« dodaja Nataša Posel. S tem ne misli zgolj pozitivnih primerov, ko so policisti pomagali nositi otroke ali jih celo prevažali, da bi jim prihranili pešačenje, ali so na primer v Brežicah delili svojo vodo in malico, ko so ljudje, tudi otroci, ure in ure čakali na osnovno oskrbo … »Pozitiven odnos in razumevanje položaja beguncev sta se pogosto kazala v njihovem splošnem odnosu, ki je dajal vedeti, da vidijo begunce kot ljudi v stiski.«

»Kričanje, zmerjanje, tudi suvanje beguncev in preklinjanje. Slišati je celo odkrite rasistične in ksenofobne žaljivke.« – Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

Direktorica Amnestyja pa opozarja, da »po drugi strani sodelavci in prostovoljci organizacij na terenu poročajo o ponavljajočem se neprimernem in nesprejemljivem ravnanju, na katero smo prav tako že večkrat opozorili ministrstvo za notranje zadeve. To vključuje kričanje, zmerjanje, tudi suvanje beguncev in preklinjanje, občasno pride tudi do domnevno prekomerne uporabe sile. Slišati je celo odkrite rasistične in ksenofobne žaljivke. Poleg tega policisti pogosto sami, namerno ali nenamerno, povzročajo situacije panike in kaosa in se potem znašajo nad begunci, ki se znajdejo v teh okoliščinah.«

Zaradi različnega odnosa policije, policistov oziroma policijskih enot se vzpostavljajo tudi zelo različne razmere na posameznih lokacijah. Kot sporen se omenja sprejemni center Brežice, ki tako kot drugi centri spada v pristojnost policije. »Zaznali smo, da v Brežicah policija ni zagotavljala ustrezne humanitarne oskrbe. Begunci, tudi otroci, so bili vsaj po sedem ur brez vode, hrane in odej. Trenutno je problem tudi na Železniški postaji Dobova. Vlaki so prenatrpani. Ker tudi ob daljšem čakanju odpiranje oken ni dovoljeno, se ljudje dušijo v slabem zraku, dostop do sanitarij je zelo omejen in higienske razmere slabe.«

Po njenem bi policija morala zagotavljati ustrezno usposabljanje in navodila o primernem ravnanju ter zagotoviti tudi ustrezen nadzor, da se primeri nedopustnega ravnanja sproti prepoznavajo, preiščejo in kaznujejo.

Monitoring razmer v sprejemnih centrih in na meji pa je pred dnevi začel izvajati tudi urad varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Iz njega pojasnjujejo, da bo treba »posebno pozornost nameniti opozorilom o slabih praksah posameznih delavcev Policije na terenu. Pri tem poudarjamo, da izpostavitev slabih praks ne pomeni, da je stanje na splošno slabo ter da ni primerov dobrih praks.« Glede omenjene problematike, slabšajočega se odnosa policije do beguncev, pripravljajo posebni dopis za notranje ministrstvo, s katerim in z odzivi nanj bodo v kratkem seznanili tudi javnost.