Staš Zgonik

24. 12. 2015  |  Mladina 52  |  Družba

Genetski preboj

Urejanje DNK postaja podobno urejanju besedila na računalniku

Od gensko spremenjenih otrok nas ločijo le še etične ovire

Od gensko spremenjenih otrok nas ločijo le še etične ovire
© Tomaž Lavrič

CRISPR je zagotovo najodmevnejša beseda leta, za katero še niste slišali. Gre za kratično ime za novo generacijo genske tehnologije, ki je proces spreminjanja genomov tako poenostavila in pocenila, da se znanstveniki zdaj lahko lotevajo projektov, o katerih so še nedavno le sanjali.

In kar je še pomembneje: tehnologijo je premaknila na popolnoma drugo raven. Znanstveniki do zdaj pri spreminjanju genomov niso mogli vplivati na to, na katero mesto v genomu bo sprememba »zapisana«, samo upali so lahko, da bo uspešna. S tehnologijo CRISPR pa lahko s skoraj popolno natančnostjo določijo odseke genskega zapisa, ki jih je treba preurediti.

CRISPR je kratica, s katero označujemo skupke zaporedij DNK, na podlagi katerih so znanstveniki prepoznali del imunskega sistema, ki ga bakterije uporabljajo za obrambo pred virusi in ki s posebnim encimom razreže »nevarne« koščke tuje DNK. S prenosom v druge celice lahko zdaj izrežemo katerikoli delček DNK v katerikoli živalski ali rastlinski celici, lahko tudi na več mestih hkrati.

Nato lahko pustimo, da celica sama popravi »raztrganino«, ali pa ji ponudimo ustrezen nadomestek. Gre torej za neke vrste genetsko analogijo ukazu, ki ga poznamo pri urejanju besedil na računalniku – »izreži in prilepi«.

Ne gre več za gensko spreminjanje (angl. genetic modifying), gre za gensko urejanje (gene editing).

S tem se ponujajo nove možnosti na vseh področjih biotehnologije. Revolucionarnost tehnologije CRISPR v kmetijstvu je večidel odvisna od državnih regulatorjev. Ti se bodo morali odločiti, ali bo urejanje genov obravnavano enako strogo kot gensko spreminjanje. Urejanje genov je namreč mogoče izpeljati popolnoma brez vnosa tuje DNK v celico, pri čemer gre po svoje za natančno usmerjeno pospeševanje naravnih mutacij. Popolnoma enake spremembe se lahko zgodijo tudi z naravnimi naključnimi mutacijami, le da je treba preveriti tisoče ali milijone variant. So to še vedno gensko spremenjene rastline? Ali živali?

V medicini je nov zagon na primer dobila genska terapija, zdravljenje gensko pogojenih bolezni s spreminjanjem genetskega zapisa v prizadetem tkivu. Najbolj vroče vprašanje pa je vsekakor spreminjanje človeških zarodnih celic, s čimer bi lahko izkoreninili številne dedne bolezni, a hkrati potencialno odprli vrata otrokom »po naročilu«.

Aprila letos so kitajski znanstveniki prvi na svetu objavili rezultate poskusnega spreminjanja človeških zarodnih celic v laboratoriju. Tehničnih ovir tako rekoč ni več, od gensko spremenjenih otrok nas ločijo le še etične ovire.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.