Slovenska (notranje) nedemokratska stranka

Nekdanji poslanec in minister Dragutin Mate izstopil iz SDS

Iz SDS je izstopil njen nekdanji poslanec in notranji minister ter predsednik ljubljanskega mestnega odbora Dragutin Mate. In sicer zato, ker se mu je stranka nekako odrekla oziroma, kot je on to videl, zaradi »pešanja notranje demokracije v SDS«. Mate še zdaleč ni prvi in verjetno tudi ne zadnji vidni član SDS, ki je zapustil stranko. Tudi razlog za odhod je odhajajočim iz SDS po navadi enak, in sicer izguba vpliva in posledično funkcij v stranki, kar odhajajoči tudi vedno razumejo enako – kot nedelovanje notranje demokracije v stranki.

Nedavno je SDS užaljen zapustil dr. Dimitrij Rupel, ker ga SDS ni uvrstila med ministre vlade v senci. Lansko pomlad je to storila nekdanja poslanka in podpredsednica SDS Sonja Ramšak. Tudi ona je bila, tako kot Mate, v to prisiljena, ko jo je njen matični mestni odbor SDS v Celju postavil na stranski tir, in kot zdaj Mate, je to videla kot šikaniranje in obračun. Kot pomanjkanje notranje demokracije v stranki torej. V tistem času je iz SDS izstopil tudi dobršen del članov murskosoboškega lokalnega odbora stranke. Ker se niso strinjali z avtokratskim vodenjem mestnega odbora. Par mesecev pred tem se je to isto zgodilo v Trebnjem, tedaj je iz trebanjskega lokalnega odbora SDS izstopilo 21 članov, tudi dotedanja predsednica odbora Nada Pepelnak, sicer tudi županska kandidatka stranke. Ker jim je stranka po navodilih iz Ljubljane onemogočila kandidiranje na lokalnih volitvah oziroma je postavila svojo »pravo« kandidatno listo, na kateri njih ni bilo.

Kako leto pred tem je iz izvršilnega odbora, programskega sveta in nasploh iz stranke izstopil nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v prvi Janševi vladi, Žiga Turk, ki je svojo odločitev pojasnil z besedami, da se je vse od vstopa v stranko leta 2008 v njem povečevala razpetost »med lastnim razmišljanjem ne eni strani ter mnenji, navodili in dejanji ekipe«, ki ji je pripadal. Med najvidnejšimi nekdanjimi člani, ki so razočarani nad notranjo demokracijo zapustili stranko, je bil tudi Miha Brejc, ki je postal nezaželen po tem, ko je njegov zet Gregor Virant pred volitvami 2012 zapustil SDS in ustanovil svojo stranko. Brejc, sicer dolgoletni podpredsednik stranke ter njen poslanec in evropski poslanec, direktor varnostno-informativne službe in občinski svetnik, je iz stranke izstopil, ker so se ga v SDS odrekli in ga niso več vabili niti na izvršilni odbor, katerega član je tedaj bil.

Nekaj let pred tem, leta 2008, je SDS oziroma Janšo zapustila tudi njegova nekdanja razredničarka Angelca Likovič, in sicer po tem, ko je oblast v njeni matični grosupeljski SDS prevzel nekdanji generalni sekretar v Janševih vladah Božo Predalič s somišljeniki. Likovičeva ob odstopu maščevanja SDS ni pričakovala, a ga je potem vendarle dočakala, ko je SDS onemogočala nastop njene nove Krščansko demokratske stranke na volitvah.

Vsem primerom, ne glede na to, ali je šlo za vidne člane stranke, funkcionarje ali celotne občinske odbore, je skupno to, da so začutili pomanjkanje notranje strankarske demokracije šele po tem, ko so v stranki izgubili vpliv. Pred tem teh pomislekov niso imeli in so tvorno soustvarjali politiko, ki so jo potem užaljeno označili za avtokratsko in nedemokratično.

Spomnimo se samo Mateja in Ambrusa, ko je v funkciji notranjega ministra obiskal razjarjeno množico, ki se je hotela znebiti romske družine, in ustregel njenim željam.