Vpliv stavb na zdravje

Osemdeset milijonov Evropejcev živi v vlažnih in nezdravih stavbah, kar skoraj podvoji tveganje za nastanek astme.

Sedemnajst milijonov evrov na leto je strošek zdravljenja astme v Evropi. Petintrideset odstotkov Evropejcev meni, da sta kakovost zraka in dnevna svetloba zelo pomembno merilo pri izbiri novega doma.

Kakovost notranjega zraka lahko za enajst odstotkov poveča produktivnost v poslovnih stavbah.

Pri previsokih temperaturah se lahko produktivnost na delovnem mestu zmanjša za šest odstotkov, pri prenizkih pa za štiri odstotke.

Naravna svetloba in lepi pogledi v zelenje lahko produktivnost povečajo do 81 odstotkov.

Hrup in zvočne motnje lahko zmanjšajo učinkovitost za 66 odstotkov.

Zaradi slabe akustike učenci preslišijo 50 odstotkov tega, kar v šoli povedo učitelji, bolniki v bolnicah pa imajo težave s spanjem, ker so zaradi hrupa ves čas v stresu in zato počasneje in težje okrevajo.

Čeprav večino časa preživimo v notranjosti stavb, se ne zavedamo vpliva, ki ga imajo stavbe na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Naše notranje okolje si skušamo naredi čim bolj ugodno, pri čemer večinoma uporabljamo le energijo – za ogrevanje, hlajenje, ventilacijo in razsvetljavo. V zadnjih letih smo se zaradi podnebnih sprememb in varčevanja z energijo osredotočali predvsem na raziskave in zakonodajo, vezano na energijsko učinkovitost. To je zasenčilo glavni namen notranjih prostorov. Zdravo notranje okolje prispeva k socialnemu razvoju, načinu našega življenja, učenja, dela in sproščanja.

V zadnjih dvajsetih letih se je trajnostna gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo. Trendi napovedujejo, da nove, trajnostne, učinkovite zelene stavbe ne bodo več zadostovale. Najprej bodo morale postati zdrave, šele nato pride na vrsto učinkovitost tudi z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, ter vseživljenjsko varčno vzdrževanje.

Javno zdravje in stavbe

Javno zdravje ni samo medicinsko vprašanje. Je kompleksen preplet politike, gospodarstva, kulture in čustev. Prav zato bi se morali bolj pozorno posvetiti vplivu arhitekture na javno zdravje.

Pred tremi leti je Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe, v katerem so predstavili konkurenčne prednosti in dodano vrednost trajnostno zgrajenih stavb za investitorje in lastnike. Poglavje, ki je med investitorji vzbudilo največje zanimanje, govori prav o vplivu trajnostnih stavb na zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov. V njem so izpostavili poslovne prednosti trajnostnih, bolj zdravih stavb, ki so zgrajene iz človeku in okolju neškodljivih materialov, v katerih je dovolj naravne svetlobe, so dobro naravno prezračevane in imajo kakovostno akustiko. Med drugim v raziskavi navajajo, da izboljšanje prezračevanja dvigne produktivnost zaposlenih do 11 odstotkov, boljša razsvetljava pa do 23 odstotkov.

Sindrom bolnih stavb

V nasprotju z zdravimi delovnimi prostori poznamo tudi učinek bolnih stavb, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot dobremu počutju in zdravju škodljiv vpliv, ki ga ljudje občutijo v delovnih prostorih. Vplivi bolnih stavb se pri ljudeh kažejo kot razdražene oči in koža, problemi z dihali in prebavili, živčevjem, glavobol in utrujenost …, ti so lahko kratkotrajno ali dolgotrajni.

Sindrom bolnih zgradb je v Sloveniji še vedno precej velika neznanka, saj nihče sistematično ne zbira podatkov o povezavi med zdravjem in slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Vprašanje je tudi, koliko zdravnikov v težavah ljudi prepozna povezavo z bolnimi stavbami. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v nezdravih stavbah. Če upoštevamo pri nas že tako visoko stopnjo odsotnosti z dela, je povezava med zdravjem ljudi in bolnimi stavbami tema, ki je izjemno aktualna.

Pomen zdravja, dobrega počutja in učinkovitosti za podjetja

Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da stopnja zdravstvenega absentizma (izostanka z dela zaradi zdravstvenih razlogov) pri nas znaša šest odstotkov BDP-ja. Po raziskavah, objavljenih v Human Resource Management Magazine, pa je delež absentizma, ki je višji od treh odstotkov, kazalec upadanja uspešnosti podjetja.

Nič ni bolj pomembnega od zdravja in dobrega počutja nas samih in naših najdražjih. Prav tako je za večino delodajalcev zdrava, srečna delovna sila bistvena sestavina za produktivno in uspešno poslovanje na dolgi rok. Po podatkih iz poročila Svetovne organizacije za trajnostno gradnjo stroški osebja, s plačami in bonitetami v storitvenem sektorju vred, običajno pomenijo okoli 90 odstotkov stroškov poslovanja podjetja. Iz tega sledi, da bi morala biti učinkovitost zaposlenih ali karkoli, kar vpliva na njihovo sposobnost, da so učinkoviti, glavna skrb vsake organizacije. To kaže na priložnost za vsa podjetja, da začnejo razmišljati drugače in uporabijo lastne fizične prostore za ustvarjanje dobička. Skromni napredki na področju zdravja in produktivnosti zaposlenih imajo lahko pomembne finančne posledice za delodajalce. Ta enačba postaja središče poslovnega modela za zdrave in učinkovite pisarne. Prihranki pri tem pa so veliko večji od vseh drugih finančnih prihrankov, povezanih z učinkovitostjo in upravljanjem stavbe.

Barometer zdravih domov

Zelo zanimiva je raziskava med 12 tisoč Evropejci v 12 različnih državah o odnosu in obnašanju do bivalnega ugodja, rabe energije in vpliva na okolje. Neodvisna raziskava, ki jo je naročilo podjetje Velux, predstavlja pet ključnih ugotovitev. Prvič; ljudje želijo, da je njihov dom zdrav. Zavedajo se povezave med zdravim načinom življenja in domom, ki jim zagotavlja zdravo bivanje. Drugič; ljudje se ne zavedajo, kaj vpliva na zdravo bivanje. Svež zrak in dnevno svetlobo imajo za pomembno pri doseganju splošnega ugodja oz. dobrega počutja in ne v povezavi s kliničnimi boleznimi, kot so astma, alergije, utrujenost ipd. Tretjič; 37 odstotkov gospodinjstev s štirimi in več člani, ki trpijo za astmo ali alergijam, se močno zaveda, kaj pomeni življenje v nezdravih stavbah, kljub temu pa ta skupina ljudi pozimi ne zrači prostorov pogosteje kot ostali. Četrtič; skrb ne vodi vedno v dejanje. Potrebo po prezračevanju zasenči potreba po toplotnem ugodju, predvsem v zimskem času. Vzdrževanje zdrave bivalne klime je torej bolj povezano s stroški in čustvi kot s kliničnimi razlogi. In petič; ljudje bodo vlagali, če se jim bodo stroški povrnili hitro in realno. Če je zagotovljena nižja raba energije ali povečano bivalno udobje, bo lastnik hitreje voljan vlagati.

Raziskava je dokazala, da so na prvem mestu za kakovost stavb odgovorni prav investitorji s svojimi odločitvami, na drugem mestu pa arhitekti in načrtovalci.

Notranje okolje v stanovanjih in šolah

Zanimive so tudi ugotovitve raziskave Inštituta za gradbeno fiziko Fraunhofer izpred dveh let. Gre za sistematičen pregled vseh razpoložljivih znanstvenih študij v Evropi o vplivu prezračevanja in dnevne svetlobe na zdravje in učne sposobnosti. Združuje zadnje raziskave s tega področja in dodaja socialnoekonomski vidik. Raziskava opozarja na nujne spremembe, ki bi vodile do izboljšanja notranjih okolij v stavbah in bi bile vključene tudi v nacionalne gradbene zakonodaje in standarde. Glavne ugotovitve raziskave Frauenhofer so:

•15 do 16 odstotkov evropskega prebivalstva živi v stanovanjih s preveliko zračno vlago, ki lahko povzroči nastanek plesni. Plesen podvoji tveganje za nastanek astme.

•Kakovost zraka je preslaba v večini evropskih šol. V večini šol povprečne vrednosti CO2 presegajo 2000 ppm, ponekod se vrednosti celo približajo najvišji dovoljeni meji 5000 ppm.

•Izboljšanje prezračevanja v učilnicah lahko vpliva na izboljšanje učnih sposobnosti za 15 odstotkov.

•Učenci v učilnicah z najvišjo izmenjavo zraka so pri matematiki in branju napredovali od dva do petnajst odstotkov hitreje.

•Učenci v učilnicah z najnižjo vsebnostjo CO2 v zraku so dosegali do pet odstotkov boljše rezultate pri testih, kjer je potrebna koncentracija.

•Dnevna svetloba je ključna za človekovo zdravje in počutje. Vpliva na hormonsko ravnovesje, delovanje biološkega ritma, kakovost spanca, izpostavljenost visokim svetlobnim vrednostim zmanjšuje dolžino hospitalizacije.

•V učilnicah z več dnevne svetlobe so učenci dosegali boljše rezultate v matematiki za 20 odstotkov in za 26 odstotkov pri branju.

•Povišanje temperature v spalnih prostorih zmanjša trajanje faze globokega spanca za približno 15 odstotkov pri povišanju temperature za pet stopinj.

Nevidna arhitektura zvoka

Prav vsi arhitekti in investitorji, pa seveda tudi vsi drugi, bi si morali ogledati odličen govor o nevidni arhitekturi zvoka, ki ga je na TED-u povedal Julian Treasure (Why architects need to use their ears). Zaradi slabe akustike učenci preslišijo polovico tega, kar v šoli povedo učitelji, bolniki v bolnicah imajo težave s spanjem, ker so zaradi hrupa nenehno v stresu in zato počasneje in težje okrevajo, na delovnem mestu pa se produktivnost zaradi hrupa zniža kar za 66 odstotkov. Prevelik hrup vpliva na višji srčni utrip in povečuje verjetnost težav s srcem.

Pred dvajsetimi leti nismo kaj dosti razmišljati o tem, kaj jemo. Prav tako se ni kaj dosti govorilo o nujnosti rekreacije, zdravih oblačilih ... O zdravih stavbah še vedno ne govorimo, čeprav se nekateri že dlje časa trudijo. Začnimo ukrepati zdaj, gradimo zdrave stavbe!