Darja Kocbek

17. 5. 2016  |  Ekonomija

Visoki stroški za nizke plače

© Tomo Lavrič

Zaposleni s plačami, ki ne zagotavljajo preživetja, so prisiljeni zaprositi za socialno pomoč, da lahko preživijo. Izdatki za socialno pomoč so tako del visokih stroškov za nizke plače, na svojem blogu System Disorder piše Pete Dolack. Dvig minimalne plače na 12 dolarjev na uro bi davkoplačevalcem prihranil 17 milijard dolarjev na leto, so izračunali Na Inštitutu za ekonomsko politiko (EPI).

Večina zaposlenih v ZDA z nižjo plačo kot 10 dolarjev na uro prejema socialno podporo bodisi neposredno bodisi prek katerega od družinskih članov. Študija inštituta EPI je pokazala, da ljudje, ki imajo nizke plače, množično koristijo socialne programe in ti ljudje niso lenuhi, saj jih 47 odstotkov dela polni delovni čas (vsaj 1990 ur na leto).

V ZDA država na leto ljudem, ki so zaposleni za polni delovni čas, za socialno pomoč izplača skoraj 53 milijard dolarjev. Za to pomoč so prisiljeni zaprositi predvsem zaposleni v treh sektorjih. Prvi je izobraževanje, zdravje in socialne zadeve, drugi je umetnost, zabava, rekreacija, nastanitve in prehrana, tretji pa trgovina.

Pete Dolack na podlagi podatkov iz študije inštituta EPI ugotavlja, da so izdatki za socialno pomoč dejansko velika subvencija podjetjem, ki so visoko dobičkonosna. Trgovska družba Wal-Mart, ki je največji delodajalec v ZDA, je recimo v letu 2015 imela 14,7 milijarde dolarjev neto prihodka, v zadnjih petih letih pa skoraj 80 milijard dolarjev.

Minimalna plača v ZDA zdaj na zvezni ravni znaša 7,25 dolarja na uro. Najvišja je bila leta 1968, ko je ob upoštevanju inflacije v današnjih dolarjih znašala 10,95 dolarja na uro. To pomeni, da je danes minimalna plača v ZDA za več kot tretjino nižja, kot je bila pred 48 leti. Leta 1963 je bila ena od zahtev organizatorjev pohoda na Washington zagotovitev minimalne plače 2 dolarja na uro. Ob upoštevanju inflacije bi danes to zneslo 15,56 dolarja. Današnji aktivisti, ki zahtevajo dvig minimalne plače v ZDA na 15 dolarjev na uro, tako očitno zahtevajo enako, kot so pred 53 leti zahtevali organizatorji pohoda za državljanske pravice.

To je rezultat neoliberalizma, kjer so dobički majhnega števila korporacij, ki obvladujejo vlade, pomembnejši od ljudi. Ljudje po vsem svetu se morajo upreti, a njihova zahteva ne sme biti vrnitev »zlate dobe kapitalizma«, ki je dejansko nikoli ni bilo, pravi Pete Dolack. Bolje je vso energijo usmeriti v ustvarjanje boljšega sveta, v katerem bo gospodarstvo podrejeno potrebam ljudi ne pa zasebnim dobičkom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.