Darja Kocbek

29. 6. 2016  |  Ekonomija

Tečaji delnic utegnejo kmalu pasti

© WikiCommons

V zadnjih letih so vlagatelji v delnice pobirali dobičke, ker so njihovi tečaji dosegali vedno nove rekordne vrednosti. To se je dogajalo zato, ker so dobički podjetij rasli hitreje kot plače zaposlenih. To obdobje se zdaj končuje, v Die Welt piše Frank Stocker. Zaradi občutnega znižanja stopnje brezposelnosti se povečuje moč zaposlenih, ki zahtevajo višje plače, kar bo vplivalo na tečaje delnic.

»Do zdaj so plače sodile v tisti del gospodarstva, ki si od krize do zdaj še ni mogel opomoči,« pravi Andrew Garthwaite, strateg v investicijski banki Credit Suisse. To se bo zdaj spremenilo, kajti več kazalnikov nakazuje, da bo delo kot dejavnik spet postalo pomembnejše. To za zdaj velja predvsem za ZDA, kjer stopnja brezposelnosti znaša le še 5 odstotkov, bistveno pa se je skrajšal predvsem čas, ko so ljudje brez službe. Ankete kažejo, da se bodo plače v ZDA bistveno povečale, enajst zveznih držav je letos že dvignilo minimalno plačo.

V Evropi stopnja brezposelnosti pada tudi v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. V Španiji se je recimo znižala z rekordnih 27 odstotkov na 21 odstotkov. V območju evra se je v zadnjih dveh letih znižala za šestino. S temi padci se tudi v Evropi povečuje pogajalska moč zaposlenih, ki zahtevajo višje plače.

Kakšna je vrednost njegove delnice, je neposredno odvisno od tega, koliko ima podjetje dobička in koliko ima stroškov. Rezultati za prvo četrtletje letos kažejo, da je dobiček podjetij v ZDA, katerih delnice kotirajo na borzi, v povprečju padel za 7 odstotkov glede na lani, v Nemčiji pa za 5 odstotkov. Dodatni razlog za znižanje dobičkov podjetij so ukrepi, s katerimi želijo zahodne industrijske države nadnacionalkam preprečiti, da bi svoje dobičke prikazovale v državah z najbolj ugodnimi davčnimi stopnjami.

Kmalu utegne biti konec še politike nizkih obrestnih mer. Čim bosta ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) in Evropska centralna banka (ECB) dvignili obrestne mere, je pričakovati velike popravke tečajev delnic navzdol, poroča Die Zeit. Ker svežega poceni denarja, ki ga pošiljata na trg, gospodinjstva in podjetja ne uporabljajo za povečanje svojih izdatkov, se ta steka na finančne trge in tam dviguje tečaje vrednostnih papirjev.

Po poročanju die Welt je guvernerka FED pred nekaj dnevi dejala, da bi bilo prav v prihodnjih mesecih dvigniti obrestno mero. Trgi ocenjujejo, da je verjetnost, da se bo FED za ta dvig odločil še letos, 80-odstotna. S tem se bodo podražili tudi krediti za podjetja.

Delnice so po oceni die Zeit zdaj precenjene med 25 in 40 odstotkov, zato se bo padcu njihove vrednosti kateri koli trg težko izognil. Iz strukturnih razlogov so ogroženi predvsem tečaji delnic bank in energetskih podjetij.

ECB bo predvidoma marca prihodnje leto končala svoj program nakupa obveznic, s katerimi se zadolžujejo države, prek katerega vsak mesec da na trg za 80 milijard evrov svežega denarja. Takrat utegne tudi povišati obrestno mero, ocenjuje die Zeit.

Die Welt navaja, da bo znižanje vrednosti tečajev delnic zlasti v ZDA vrnitev v normalne razmere. V tem primeru bi podjetja lahko povečevala dobičke le na račun rasti prometa. Ker ni veliko kazalnikov, da jim bo to uspelo, se morajo lastniki delnic pripraviti, da se čas hitrih zaslužkov na račun rasti delniških tečajev končuje.

Nekoliko drugačne so po besedah Franka Stockerja še razmere v območju evra. Prvič zato, ker so marže zaradi evrske krize že v osnovi ves čas nižje kot v ZDA, drugič pa zato, ker bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na sedanji ravni ali se bodo celo znižale. Delnice v evrih si tako lahko v prihodnjih mesecih in letih pridobijo prednost pred vrednostnimi papirji iz ZDA.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.