Tragedija kot izgovor za privatizacijo

Lani smo državljani trem zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam, Vzajemni, Slovenici in Triglavu, plačali 483 milijonov evrov, te tri zavarovalnice pa so za zdravstvene storitve bolnišnicam plačale 421 milijonov. Kam je šla razlika, 62 milijonov evrov? Ta razlika je šla recimo za različne administrativne stroške. Tudi plače. Menedžer Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, je recimo lani v povprečju na mesec prejemal 12.300 evrov bruto plače, Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene zavarovalnice, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa »zgolj« 4700 bruto na mesec.

A ne samo za plače. Od teh 62 milijonov je bilo lani nekaj deset tisoč evrov porabljenih tudi za najrazličnejše projekte, raziskave in kampanje, ki naj bi dokazovale, da je tak sistem, v katerem se porazgubi toliko denarja, dolgoročno najboljši. Odkar je lani zdravstveno ministrstvo pod vodstvom Milojke Kolar Celarc v nacionalnem reformnem programu pod točko ena napovedalo ukinitev tega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nasprotniki reforme ne izpustijo nobene priložnosti za upor in za pozive k njenemu odstopu. Ta teden je to bil tragični dogodek v izolski bolnišnici.

Ker je 70-letni Darko Gregorič v izolski bolnišnici očitno umoril zdravnika in policista zaradi nezadovoljstva s čakalnimi dobami v zdravstvu, so v zdravniški zbornici izpostavili, da je nasilja vse več zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema in predolgih čakalnih dob ter neaktivnosti zdravstvenega ministrstva. Tudi Konrad Kuštrin iz sindikata zdravnikov, ki se pripravljajo na stavko, je menil, da leži krivda na ministrici, ki da »še deset let ne bo spremenila ničesar«. Zaradi česar oboji sedaj pripravljajo alternativno zdravstveno reformo, ki naj bi jo v kratkem predstavila skupina strokovnjakom. Za kaj gre?

Lani smo trem zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam plačali 483 milijonov evrov, te tri zavarovalnice pa so za zdravstvene storitve bolnišnicam plačale 421 milijonov. Kam je šla razlika, 62 milijonov evrov?

Gre za reformo, ki jo sponzorirajo prav že omenjene zasebne zdravstvene zavarovalnice. Prvih 30 tisoč evrov brez DDV-ja so te plačale Ekonomski fakulteti oziroma njihovemu Inštitutu za ekonomska raziskovanja leta 2014 za izračun tveganj, ki bi nastala, če bi ministrica res ukinila njihovo zavarovanje. Leto kasneje so že omenjene zasebne zdravstvene zavarovalnice plačale Ekonomski fakulteti oziroma raziskovalni skupini pod vodstvom profesorja Maksa Tajnikarja dodatnih 51 tisoč evrov za predstavitev celovitega predloga zdravstvene reforme, ki seveda predvideva okrepljeno vlogo zasebnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ne pa njenega omejevanja.

Tej skupini pa so se zdaj poleg Tajnikarja priključili še zdravnik in bivši predsednik parlamenta France Cukjati, nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič in nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki se že leta zavzema, da bi slovenski zdravstveni sistem temeljil na tržnih mehanizmih, kjer ne bi bilo razlikovanja med javnim in zasebnim, med domačimi in tujimi izvajalci, kot je zapisal v svoji, ločeni »študiji« iz leta 2014. Kranjec celo meni, da so v tem trenutku zdravstvene koncesije nezakonite, saj bi lahko vsakdo ponujal te storitve v skladu s pravom EU. Tej skupini se je zdaj priključila tudi zdravniška zbornica. In kaj bodo vsi omenjeni predlagali?

Kot pravi Metod Mezek, predsednik Združenja zdravstvenih domov Slovenije, ki združuje 95 zavodov, bolnišnic in inštitutov, predlog skupine pod vodstvom profesorja Tajnikarja pomeni privatizacijo zdravstvenega sistema. »Do njihovih predlogov imamo zadržke, saj rušijo solidarnostni princip v zdravstvu in poskušajo sistem potisniti v smeri nove liberalizacije in privatizacije,« pravi. Skupina omenjenih strokovnjakov recimo predlaga izenačitev zasebnikov z javnimi institucijami oziroma spremembo obstoječih javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne gospodarske družbe. Napetosti med interesi te skupine in ministrico tako seveda naraščajo. In ni rečeno, da v kratkem ne bodo sledile še kakšne zahteve po njenem odstopu ali celo stavke in interpelacije.

Zadnja reforma javnega zdravstva je bila letos stara 25 let.